^len 1

Obvrska za po~ituvawe na pravata na ~ovekot

Visokite strani dogovorni~ki im gi priznavaat na site lica pod nivna nadle`nost pravata i slobodite utvrdeni vo delot I na ovaa Konvencija.

Del I - Prava i slobodi

^len 2

Pravo na `ivot

1. Pravoto na `ivot na sekoj ~ovek e za{titeno so zakon. Nikoj ne mo`e namerno da bide li{en od `ivotot, osven so izvr{uvawe na smrtna kazna izre~ena so sudska presuda, so koja e proglasen za vinoven za krivi~no delo koe, spored zakonot, se kaznuva so takva kazna.

2. Se smeta deka odredbite od ovoj ~len ne se povredeni dokolku smrtta nastapila kako rezultat na apsolutno potrebna upotreba na sila:

 a) vo odbrana na sekoj poedinec od nezakonsko nasilstvo;

 b) pri apsewe spored zakon ili spre~uvawe na begstvo na lice uapseno vrz osnova na zakon;

 v) pri zakonsko spre~uvawe na nemir ili bunt.

^len 3

Zabrana na ma~ewe

Nikoj ne smee da bide podlo`en na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe.

^len 4

Zabrana na ropstvo i prinudna rabota

1. Nikoj ne smee da bide dr`an vo ropstvo ili vo ropska zavisnost.

2. Nikoj ne smee da bide prisilen da vr{i prinudna ili zadol`itelna rabota.

3. Vo smisla na ovoj ~len, za "prinudna ili zadol`itelna rabota" nema da se smeta:

 a) sekoja rabota koja normalno se bara od licata koi se nao|aat vo zatvor pod uslovi predvideni vo ~len 5 od ovaa Konvencija ili za vreme na uslovniot otpust;

 b) sekoja slu`ba koja ima voen karakter ili nekoja druga slu`ba namesto zadol`itelno slu`ewe na voeniot rok, koga se raboti za lica koi se povikale na prigovor na sovesta vo onie zemji, vo koi toa e predvideno so zakon;

 v) sekoja slu`ba koja se nalo`uva vo slu~aj na opasnost ili nesre}a {to go zagrozuva `ivotot ili blagosostojbata na zaednicata;

g) sekoja rabota ili slu`ba koi se sostaven del na voobi~aenite gra|anski obvrski:

^len 5

Pravo na sloboda i bezbednost

1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakon vo dolu navedenite slu~ai:

 a) ako izdr`uva kazna zatvor po presuda na nadle`en sud;

 b) ako bil uapsen ili pritvoren poradi protivewe na zakonski nalog na sudot ili so cel da se obezbedi izvr{uvawe na so zakon propi{ana obvrska;

 v) ako e uapsen ili pritvoren poradi priveduvawe pred nadle`na sudska vlast, koga postoi opravdano somnenie deka toa lice izvr{ilo krivi~no delo, ili koga postojat opravdani pri~ini toa lice da se spre~i da izvr{i krivi~no delo, ili po izvr{uvaweto na krivi~noto delo da pobegne;

 g) ako se raboti za pritvor na maloletnik vrz osnova na zakonska procedura, zaradi vospituvawe pod nadzor ili zaradi priveduvawe prsd nadle`na sudska vlast;

 d) ako se raboti za pritvor na lice za da se spre~i {irewe na nekoja zarazna bolest, na mentalno oboleni lica, alkoholi~ari, narkomani i skitnici;

 |) ako se apsi ili pritvora lice vrz osnova na zakon, so cel da se spre~i ilegalno da vleze vo zemjata ili lice protiv koe e vo tek postapkata za proteruvawe ili izra~uvawe.

2. Sekoe uapseno lice vedna{ se izvestuva na jazikot {to go razbira za pri~inite za apseweto i za obvinenijata protiv nego.

3. Sekoe lice uapseno ili pritvoreno spored odredbite na stav 1v od ovoj ~len mora vedna{ da bide izvedeno pred sudija ili drugo sudsko lice, so zakon ovlasteno da vr{i sudska vlast, i da ima pravo na sudewe vo razumen rok ili na pu{tawe na sloboda vo tekot na sudskata postapka. Pu{taweto mo`e da se uslovi so davawe garancija deka toa lice }e se pojavi na sudeweto.

4. Sekoe lice li{eno od sloboda so apsewe ili pritvorawe ima pravo da vlo`i `alba do sudot, a toj vo kus rok da ja razgleda zakonitosta na toa li{uvawe od sloboda i ako toa ne bilo zakonsko, da naredi negovo osloboduvawe.

5. Sekoe lice koe bilo `rtva na apsewe ili pritvorawe sprotivno na odredbite na ovoj ~len ima pravo na obe{tetuvawe.

^len 6

Pravo na pravi~na sudska postapka

1. Sekoj ima pravo pravi~no i javno, vo razumen rok, pred nezavisen i nepristrasen so zakon vospostaven sud da bidat razgledani i utvrdeni negovite gra|anski prava i obvrski ili osnovanosta na kakvi i da bilo krivi~ni obvinenija protiv nego. Presudata se izrekuva javno, a novinarite i publikata mo`at da bidat isklu~eni za vreme na celata ili na del od postapkata vo interes na moralot, javniot red ili nacionalnata bezbednost vo edno demokratsko op{testvo, koga toa go nalo`uvaat interesite na maloletnik ili za{tita na privatniot `ivot na stranite vo sportot; ili koga toa sudot go smeta za neophodno zatoa {to vo posebni okolnosti publicitetot bi mo`el da im nanese {teta na interesite na pravdata.

2. Sekoj koj e obvinet za krivi~no delo se smeta za nevin se dodeka negovata vina ne se doka`e po zakonski pat.

3. Sekoj obvinet gi ima slednite minimalni prava:

 a) vedna{, na jazikot {to go razbira, da bide detalno izvesten za prirodata i pri~inite na obvinenieto podignato protiv nego;

 b) da mu se obezbedat vreme i uslovi neophodni za podgotvuvawe na negovata odbrana;

 v) da se brani samiot ili so pomo{ na branitel po svoj izbir, a dokolku ne raspolaga so sredstva da plati branitel, da dobie besplaten slu`ben advokat koga toa go nalo`uvaat interesite na pravdata;

 g) samiot da gi soslu{a ili da bara soslu{uvawe na svedocite na obvinenieto i da bara povikuvaweto i soslu{uvaweto na svedocite na odbranata da bide pod uslovi {to va`at i za svedocite na obvinenieto;

 d) da koristi besplatna pomo{ od preveduva~, dokolku ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se odviva sudeweto.

^len 7

Nema kazna bez zakon

1. Nikoj ne mo`e da bide osuden za delo storeno so ~inewe ili ne ~inewe koe, spored vnatre{noto ili me|unarodnoto pravo, vo momentot na izvr{uvaweto, ne pretstavuvalo krivi~no delo. Isto taka, izre~enata kazna ne mo`e da bide pote{ka od onaa {to se primenuvala vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

2. Ovoj ~len ne vlijae na presudata ili kaznata za lice koe e vinovno za ~inewe ili ne~inewe, ako toa delo vo momentot na izvr{uvaweto pretstavuvalo krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznati od civiliziranite narodi.

^len 8

Pravo na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot

1.Sekoj ~ovek ima pravo na po~ituvawe na negoviot privaten i semeen `ivot, domot i prepiskata.

2. Javnata vlast ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto na ovaa pravo, osven ako toa me{awe e predvideno so zakon i ako pretstavuva merka koja e vo interes na dr`avnata i javnata bezbednost, ekonomskata blagosostojba na zemjata, za{titata na zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite, vo edno demokratsko op{testvo.

^len 9

Sloboda na mislewe, sovest i vera

1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda na mislite, sovesta i verata. Ova pravo ja vklu~uva slobodata za promena na verata i ubeduvaweto, kako i slobodata za izrazuvawe na svojata vera ili ubeduvawe, sam ili zaedno so drugite, javno ili privatno, preku bogoslu`ba, pouka, propovedi, verski obredi i rituali.

2. Slobodata za izrazuvawe na svojata vera ili na svoite ubeduvawa mo`e da bide predmet samo na onie ograni~uvawa {to se predvideni so zakon i koi pretstavuvaat merki vo interes na javnata bezbednost, poredokot, zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugi, neophodni vo edno demokratsko op{testvo.

 ^len 10

Sloboda na izrazuvawe

1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda na izrazuvaweto. Ova pravo gi opfa}a slobodata na mislewe i slobodata na primawe i prenesuvawe informacii ili idei, bez me{awe na javnata vlast i bez ogled na granicite. Ovoj ~len ne gi spre~uva dr`avite, na pretprijatijata za radio, film i televizija da im nametnuvaat re`im na dozvoli za rabota.

2. Ostvaruvaweto na ovie slobodi, koe{to vklu~uva obvrski i odgovornosti, mo`e da bide pod opredeleni formalnosti, uslovi, ograni~uvawa i sankcii predvideni so zakon, koi vo edno demokratsko op{testvo pretstavuvaat merki neophodni za dr`avnata bezbednost, teritorijalniot integritet i javnata bezbednost, za{titata na redot i spre~uvaweto na neredi i zlostorstva, za{titata na zdravjeto ili moralot, ugledot ili pravata na drugite; za spre~uvawe na {ireweto na doverlivi informacii ili za za~uvuvawe na avtoritetot i nepristrasnosta na sudeweto.

^len 11

Sloboda na sobirawe i zdru`uvawe

1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe so drugi, vklu~uvaj}i go i pravoto da osnova sindikati i da im se pridru`uva na sindikatite za za{tita na svoi interesi.

2. Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da bide ograni~eno samo so zakonski merki {to vo edno demokratsko op{testvo se neophdni za nacionalnata bezbednost, javnata bezbednost, za{titata na redot i spre~uvaweto na zlostorstvata; za{tita na zdravjeto ili moralot ili za{tita na pravata i slobodite na drugi. So ovoj ~len ne se zabranuva nametnuvawe zakonski ograni~uvawa za pripadnicite na oru`enite sili, policijata ili dr`avnata administracija.

^len 12

Pravo na brak

Od momentot koga }e stanat sposobni za brak, ma`ot i `enata imaat pravo da stapat vo brak i da sozdadat semejstvo spored nacionalnite zakoni so koi se regulira ostvaruvaweto na ova pravo.

^len 13

Pravo na efikasen praven lek

Sekoj ~ovek ~ii prava i slobodi priznati so ovaa Konvencija se naru{eni, ima pravo na efikasen praven lek pred nacionalnite vlasti, duri i toga{ koga povredata na ovie prava i slobodi ja storile lica pri vr{ewe na slu`bena dol`nost.

^len 14

Zabrana na diskriminacija

U`ivaweto na pravata i slobodite, priznati so ovaa Konvencija, treba da se obezbedi bez nikakva diskriminacija zasnovana vrz pol, rasa, boja na ko`ata, jazik vera, politi~ko ili koe i da e drugo mislewe, nacionalno ili socijalno poteklo, pripadnost na nacionalno malcinstvo, materijalna polo`ba, poteklo po ra|awe ili koj i da e drug status.

^len 15

Otstapuvawe vo slu~aj na vonredna sostojba

1. Vo slu~aj na vojna ili nekoja druga op{ta opasnost, koja go zagrozuva `ivotot na nacijata, sekoja Visoka strana dogovorni~ka mo`e da prezema merki koi otstapuvaat od obvrskite predvideni so ovaa Konvencija, i toa strogo vo soglasnost so barawata {to gi nalo`uva situacijata i pod uslov takvite merki da ne bidat vo sprotivnost so drugite obvrski {to proizleguvaat od me|unarodnoto pravo.

2. Prethodnata odredba na dozvoluva kakvo i da e otstapuvawe od ~lenot 2, osven vo slu~aj na smrt nastanata kako posledica na dozvoleni voeni operacii, kako i od ~lenovite 3, 4 (stav 1) i 7.

3. Sekoja Visoka strana dogovorni~ka, koja go koristi ova pravo na otstapuvawe, e dol`na, za prezemenite merki i za pri~inite {to go predizvikale nivnoto prezemawe, celosno da go informira Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Taa isto taka e dol`na da go izvesti Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za datumot koga prestanala va`nosta na takvite merki i povtorno po~nala celosnata primena na odredbite od Konvencijata.

^len 16

Ograni~uvawa na politi~kata aktivnost na stranci

Nitu edna odredba od ~lenovite 10, 11 i 14 ne mo`e da se tolkuva kako zabrana na Visokite strani dogovorni~ki da nametnuvaat ograni~uvawa na politi~koto dejstvuvawe na strancite.

^len 17

Zabrana na zloupotreba na pravata

Nitu edna odredba na ovaa Konvencija ne mo`e da se tolkuva na na~in spored koj, na nekoja dr`ava, grupa ili poedinec im e dadeno pravo da prezemaat aktivnosti ili postapki so koi se zagrozuva nekoe pravo ili sloboda {to se priznati so ovaa Konvencija; ili da gi ograni~uvaat ovie prava i slobodi vo merka pogolema od onaa predvidena so Konvencijata.

^len 18

Ograni~uvawe na upotrebata na restrikciite na pravata

Dozvolenite ograni~uvawa za spomnatite prava i slobodi spored ovaa Konvencija, mo`e da se primenuvaat samo za onie celi za koi se i predvideni.

Del II - Evropski sud za pravata na ~ovekot

^len 19

Osnovawe na Sudot

So cel da se obezbedi po~ituvawe na obvrskite {to za Visokite strani dogovorni~ki proizleguvaat od ovaa Konvencija i nejzinite protokoli, se osnova Evropski sud za pravata na ~ovekot, vo natamo{niot tekst "Sud". Toj }e funkcionira postojano.

^len 20

Broj na sudii

 Sudot se sostoi od onolkav broj sudii kolkav {to e brojot na Visokite strani dogovorni~ki.

^len 21

Uslovi za vr{ewe na funkciite

1. Sudiite treba da u`ivaat najvisok moralen ugled i da gi ispolnuvaat uslovite neophodni za vr{ewe na visoki sudski funkcii ili da bidat pravni stru~waci so priznata kompetentnost.

2. Sudiite zasedavaat vo Sudot vo li~no svojstvo.

3. Vo tekot na nivniot mandat, sudiite ne mo`at da vr{at nikakva aktivnost {to e nekompatibilna so barawata za nezavisnost, nepristrasnost ili barawata za rabota so polno rabotno vreme; Sudot odlu~uva za sekoe pra{awe vo vrska so primenata na ovoj stav.

^len 22

Izbor na sudii

1. Sudiite od sekoja Visoka strana dogovorni~ka gi izbira Parlamentarnoto sobranie, so mnozinstvo dadeni glasovi, od listata na trojca kandidati nominirani od Visokata strana dogovorni~ka.

2. Istata postapka se primenuva i pri dopolnuvawe na Sudot vo slu~aj na priem na novi Visoki strani dogovorni~ki i za popolnuvawe na ispraznetite mesta.

^len 23

Vremetraewe na mandatot

1. Sudiite se izbiraat za mandat od {est godini. Tie mo`at da bidat povtorno izbrani, Sepak, mandatot na polovina sudii imenuvani pri prviot izbor zavr{uva po tri godini.

2. Sudiite ~ij mandat zavr{uva po istekot na po~etniot period od tri godini se opredeluvaat so `drepka {to ja sproveduva Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, vedna{ po nivniot izbor.

3. So cel da se obezbedi, vo ramkite na mo`noto, obnovuvawe na mandatot na polovinata sudii na sekoi tri godini, Parlamentarnoto sobranie mo`e, pred sekoj natamo{en izbor, da odlu~i, vremetraeweto na eden ili pove}e mandati na sudiite koi treba da se izberat, da ne bide {est godini, no sepak da ne nadmine devet godini i da ne bide pokratko od tri godini.

4. Vo slu~aj koga treba da se doverat pove}e mandati i koga Parlamentarnoto sobranie go primenuva prethodniot stav. Raspredelbata na mandatite se vr{i so `drepka {to vedna{ po izborot ja sproveduva Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

5. Sudijata izbran na mestoto na sudija ~ij mandat se u{te ne istekol go zavr{uva mandatot na svojot prethodnik.

6. Mandatot na sudiite zavr{uva so napolneti 70 godini.

7. Sudiite ostanuvaat na funkcija se do nivnata zamena. Tie sepak prodol`uvaat da rabotat vrz slu~ai {to ve}e gi zapo~nale.

^len 24

Otpovikuvawe

Sudija mo`e da bide otpovikan od svoite funkcii samo dokolku drugite sudii, so dvotretinsko mnozinstvo glasovi, odlu~at deka toj pove}e ne gi ispolnuva baranite uslovi.

^len 25

Sekretarijat i pravni sovetnici

Sudot ima na raspolagawe Sekretarijat ~ii {to zada~i i organizacija se opredeleni so Pravilnikot na Sudot. Na Sudot mu stojat na raspolagawe i pravni sovetnici.

^len 26

Plenarno sobranie na Sudot

Na Plenarnoto sobranie, Sudot:

 a) izbira za period od tri godini, pretsedatel i eden ili dvajca potpretsedateli; tie mo`at povtorno da bidat izbrani;

 b) gi utvrduva sudskite soveti za opredelen period;

 v) gi izbira pretsedatelite na sudskite soveti, koi mo`at da bidat povtorno izbrani;

 g) go usvojuva Pravilnikot na Sudot; i

 d) izbira sekretar i eden ili pove}e negovi pomo{nici.

^len 27

Odbori, sudski soveti i Golem sudski sovet

1. Za razgleduvawe na slu~aite {to mu se dostaveni, Sudot zasedava vo odbori od trojca sudii, vo sudski soveti od sedum sudii i vo Golem sudski sovet od sedumnaeset sudii. Sudskite soveti formiraat odbori za opredelen period.

2. Sudijata izbran kako pretstavnik na dr`avata {to e strana vo sporot e ex officio ~len na Sovetot i na Golemiot sudski sovet; vo slu~aj na otsutstvo na toj sudija, ili koga ne e vo sostojba da zasedava, dr`avata strana vo sporot opredeluva lice koe zasedava vo svojstvo na sudija.

3. ^lenovi na Golemiot sudski sovet se i pretsedatelot na Sudot, potpretsedatelite, pretsedatelite na sudskite soveti i drugi sudii imenuvani soglasno Pravilnikot na Sudot. Koga slu~ajot e dostaven do Golemiot sudski sovet vrz osnova na ~lenot 43, nitu eden sudija od Sovetot koj ja donel odlukata ne mo`e da u~estvuva vo rabotata na Golemiot sudski sovet, so isklu~ok na pretsedatelot na Sudskiot sovet i na sudijata koj zasedaval vo ime na zainteresiranata dr`ava strana vo sporot.

^len 28

Proglasuvawe na `albata za neprifatliva

 od strana na odborite

Opredelen odbor mo`e, ednoglasno, da ja proglasi za neprifatliva ili da ja simne od spisokot na svoite predmeti sekoja individualna `alba podnesena vrz osnova na ~len 34 dokolku takva odluka mo`e da se donese bez dopolnitelno razgleduvawe. Odlukata e kone~na.

^len 29

Odluki na Sudskite soveti za prifatlivosta

 i osnovanosta

1. Dokolku vrz osnova na ~len 28 ne e donesena nikakva odluka, opredelen sudski sovet se proiznesuva za prifatlivosta i osnovanosta na individualnite `albi dostaveni vrz osnova na ~lenot 34.

2. Opredelen sudski sovet se proiznesuva za prifatlivosta i osnovanosta na me|udr`avnite `albi podneseni vrz osnova na ~lenot 33.

3. Odlukata za prifatlivost se donesuva oddelno, osven ako Sudot vo isklu~itelni slu~ai ne odlu~i poinaku.

^len 30

Prenesuvawe na nadle`nosta na Golemiot sudski sovet

Dokolku slu~ajot {to e na razgleduvawe pred opredelen sudski sovet predizvikuva seriozni pra{awa, vo vrska so interpretacijata na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, ili dokolku re{enieto na nekoe pra{awe mo`e da vodi do kontradikcija so odlukata {to Sudot prethodno ja donel, Sudskiot sovet, dokolku ne donel odluka, mo`e nadle`nosta da mu ja otstapi na Golemiot sudski sovet, osven ako na toa ne se sprotivstavi edna od stranite vo sporot.

^len 31

Ovlastuvawa na Golemiot sudski sovet

Golemiot sudski sovet:

 a) se proiznesuva po `albite dostaveni vrz osnova na ~lenot 33 ili ~lenot 34 koga slu~ajot mu e otstapen od Sudskiot sovet vrz osnova na ~lenot 43; i

 b) gi razgleduva barawata za sovetodavni mislewa dostaveni vrz osnova na ~lenot 47.

^len 32

Nadle`nost na Sudot

1. Nadle`nosta na Sudot se protega na site pra{awa vo vrska so interpretacijata i primenata na Konvencijata i na nejzinite protokoli {to }e mu bidat dostaveni spored uslovite predvideni vo ~lenovite 33, 34, i 47.

2. Vo slu~aj na spor vo vrska so nadle`nosta na Sudot, odlu~uva Sudot.

^len 33

Me|udr`avni slu~ai

Sekoja Visoka strana dogovorni~ka mo`e da se obrati do Sudot za sekoja navodna povreda na odredbite na Konvencijata i na nejzinite protokoli od strana na druga Visoka strana dogovorni~ka.

^len 34

Individualni `albi

Sudot prima `albi {to mu gi dostavuvaat fizi~ki lica, nevladini organizacii ili grupa poedinci koi se smetaat za `rtva na povreda na pravata priznaeni vo Konvencijata ili vo nejzinite protokoli {to ja izvr{ila edna od Visokite strani dogovorni~ki. Visokite strani dogovorni~ki se obvrzuvaat so nikakva merka da ne go spre~uvaat efikasnoto vr{ewe na ova pravo.

^len 35

Kriteriumi za prifatlivost

1. Sudot mo`e da prifati slu~aj samo otkako }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva, vrz osnova na op{to prifatenite principi od me|unarodnoto pravo, i vo rok od 6 meseci smetano od datumot na koj e donesena kone~nata interna odluka.

2. Sudot nema da prifati nikakva individualna `alba podnesena vrz osnova na ~lenot 34, koga

 a) `albata e anonimna; ili

 b) koga vo su{tina e ista kako i `alba {to Sudot prethodno ja razgleduval ili ve}e ja dostavil do druga me|unarodna istra`na ili sudska istanca, i dokolku ne sodr`i novi fakti.

3. Sudot nema da prifati nikakva individualna `alba dostavena vrz osnova na ~lenot 34, ako oceni deka `albata e nespoiliva so odredbite na Konvencijata ili so nejzinite protokoli, ako e o~igledno neosnovana ili ako so nea se zloupotrebuva pravoto na `alba.

4. Sudot }e otfrli sekakva `alba {to ja smeta za neprifatliva vrz osnova na ovoj ~len. Na toj na~in Sudot mo`e da postapuva vo bilo koj stepen na postapkata.

^len 36

Intervencija na treta strana

1. Vo sekoj slu~aj za koj raspravaat Sudskiot sovet ili Golemiot sudski sovet, sekoja Visoka strana dogovorni~ka ~ij dr`avjanin e `alitel ima pravo da dostavi pi{ani zabele{ki i da u~estvuva vo raspravata.

2. Vo interes na dobroto vodewe na sudskata postapka, pretsedatelot na Sudot mo`e da povika bilo koja Visoka strana dogovorni~ka koja ne e strana vo postapkata ili sekoe zainteresirano lice, osven `alitelot, da dostavi pismeni zabele{ki ili da u~estvuva vo raspravata.

^len 37

Otfrlawe na `albi

1. Vo sekoj stepen od postapkata, Sudot mo`e da odlu~i da otfrli opredelena `alba od spisokot na predmeti, dokolku okolnostite ovozmo`uvaat da se zaklu~i.

 a) deka `alitelot ja povlekol `albata; ili

 b) deka sporot e re{en; ili

 v) deka od bilo koja druga pri~ina, ~ie postoewe go utvrduva Sudot, ne e pove}e opravdano da se prodol`i so razgleduvaweto na `albata.

 Sepak, Sudot prodol`uva so razgleduvaweto na `albata ako toa go bara po~ituvaweto na pravata na ~ovekot zagarantirani so Konvencijata i nejzinite protokoli.

2. Sudot mo`e da odlu~i povtorno da stavi vo spisokot na predmeti opredelena `alba ako oceni deka okolnostite toa go opravduvaat.

^len 38

Razgleduvawe na slu~ajot i postapka za prijatelsko re{enie

1. Ako Sudot prifati opredelena `alba,

a) toj go razgleduva slu~ajot zaedno so pretstavnicite na stranite i, dokolku e potrebno, sproveduva istraga za ~ie efikasno vodewe zainteresiranite dr`avi gi obezbeduvaat site potrebni uslovi;

 b) se stava na raspolagawe na zainteresiranite so cel da se dojde do prijatelsko re{enie na sporot, pri {to se povikuva na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot, taka kako {to se utvrdeni vo Konvencijata i nejzinite protokoli.

2. Postapkata opi{ana vo stav 1. b) e doverliva.

^len 39

Postignuvawe na prijatelsko re{enie

Vo slu~aj na prijatelsko re{enie, Sudot }e go simne slu~ajot od spisokot na predmeti so odluka koja se ograni~uva na kratko naveduvawe na faktite i na donesenoto re{enie.

^len 40

Javnost na raspravata i pristap kon dokumentite

1. Raspravata e javna, osven dokolku Sudot ne odlu~i poinaku vo isklu~itelni okolnosti.

2. Dokumentite dostaveni do Sekretarijatot i se dostapni na javnosta, osven ako pretsedatelot na Sudot ne odlu~i poinaku.

^len 41

Pravi~no zadovoluvawe

Ako Sudot oceni deka postoi povreda na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, i ako vnatre{noto pravo na zainteresiranata Visoka strana dogovorni~ka ovozmo`uva samo delumno otstranuvawe na posledicite na taa povreda, Sudot i dava na o{tetenata strana, dokolku e potrebno, pravi~no zadovoluvawe.

^len 42

Presudi na sudskite soveti

Presudite na sudskite soveti se kone~ni soglasno odredbite na ~lenot 44 stav 2.

^len 43

Dostavuvawe na slu~aj pred Golemiot sudski sovet

1. Vo rok od tri meseci smetano od datumot na donesuvaweto na presudata od Sudskiot sovet, sekoja strana vo sporot, vo isklu~itelni slu~ai, mo`e da pobara toj da bide dostaven pred Golemiot sudski sovet.

2. Grupa od petmina sudii na Golemiot sudski sovet go prifa}a baraweto dokolku slu~ajot predizvikuva seriozno pra{awe vo vrska so interpretacijata ili primenata na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, ili seriozen problem od op{to zna~ewe.

3. Ako Grupata go prifati baraweto, Golemiot sudski sovet se proiznesuva za slu~ajot so donesuvawe presuda.

^len 44

Kone~ni presudi

1. Presudata na Golemiot sudski sovet e kone~na.

2. Presudata na Sudskiot sovet stanuva kone~na;

 a) koga strenkite izjavuvaat deka nema da baraat slu~ajot da bide dostaven pred Golemiot sudski sovet; ili

 b) tri meseci od datumot na donesuvaweto na presudata, dokolku ne bilo pobarano slu~ajot da bide dostaven pred Golemiot sudski sovet; ili

 v) dokolku Grupata na Golemiot sudski sovet go otfrli baraweto dostaveno vrz osnova na ~lenot 43.

^len 45

Obrazlo`enie na presudite i odlukite

1. Presudite, kako i odlukite so koi `albite se utvrduvaat kako prifatlivi ili neprifatlivi, se obrazlo`uvaat.

2. Ako presudata celosno ili delumno ne go izrazuva edinstveniot stav na sudiite, sekoj sudija ima pravo kon nea da prilo`i svoe mislewe.

^len 46

Zadol`itelnost i izvr{uvawe na presudite

1. Visokite strani dogovorni~ki se obvrzuvaat da se pridr`uvaat kon kone~nite presudi na Sudot vo sporovite vo koi se stranki.

2. Kone~nata presuda na Sudot mu se dostavuva na Sovetot na ministrite koj go nadgleduva nejzinoto izvr{uvawe.

^len 47

Sovetodavni mislewa

1. Na barawe na Sovetot na ministrite, Sudot mo`e da dava sovetodavni mislewa za pravni pra{awa vo vrska so interpretacijata na Konvencijata i na nejzinite protokoli.

2. Ovie mislewa ne mo`at da se odnesuvaat nitu na pra{awa {to se vo vrska so sodr`inata ili obemot na pravata i slobodite utvrdeni vo delot 1 na Konvencijata i vo protokolite, nitu na drugi pra{awa koi Sudot ili Sovetot na ministrite bi mo`ele da gi razgledaat, a koi bi proizlegle od prigovor predviden so Konvencijata .

3. Odlukata na Sovetot na ministrite da pobara mislewe od Sudot se donesuva so mnozinstvo glasovi na pretstavnicite koi zasedavaat vo Sovetot

^len 48

Sovetodavna nadle`nost na Sudot

Sudot odlu~uva dali baraweto za sovetodavno mislewe dostaveno od Sovetot na ministrite e vo negova nadle`nost utvrdena vo ~lenot 47.

^len 49

 Obrazlo`enie na sovetodavnite mislewa

1. Misleweto na Sudot se obrazlo`uva.

2. Dokolku misleweto ne go izrazuva vo celina ili delumno ednoglasniot stav na sudiite, sekoj sudija ima pravo da prilo`i sopstveno mislewe.

3. Misleweto na Sudot mu se dostavuva na Sovetot na ministrite.

^len 50

Funkcionalni tro{oci na Sudot

Funkcionalnite tro{oci na Sudot se tovar na Sovetot na Evropa.

^len 51

Privilegii i imunitet na sudiite

Vo tekot na vr{eweto na nivnite funkcii, sudiite u`ivaat privilegii i imunitet predvideni vo ~len 40 od Statutot na Sovetot na Evropa i spogodbite sklu~eni vrz osnova na toj ~len.

Del III - Drugi odredbi

 ^len 52

Istragi na Generalniot sekretar

Na barawe na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, sekoja Visoka strana dogovorni~ka go dostavuva baranoto objasnuvawe za na~inot na koj so nejzinoto vnatre{no pravo se obezbeduva vistinska primena na site odredbi od ovaa Konvencija.

^len 53

Za{tita na postojnite prava na ~ovekot

Nitu edna odredba od ovaa Konvencija ne mo`e da se tolkuva kako ograni~uvawe ili povreda na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, koi mo`at da bidat priznati vrz osnova na zakon na koja i da e strana dogovorni~ka ili vrz osnova na nekoja spogodba na koja i pristapila nekoja od niv.

^len 54

Ovlastuvawa na Sovetot na ministrite

Nitu edna odredba od ovaa Konvencija ne ja ograni~uva nadle`nosta na Komitetot na ministrite, utvrdena so Statutot na Sovetot na Evropa.

^len 55

Isklu~uvawe na drugi na~ini za re{avawe na sporovite

Visokite strani dogovorni~ki zaemno se otka`uvaat, osven vo slu~aj na posebna spogodba, od koristeweto na postojnite me|usebni dogovori, konvencii ili izjavi so cel sporot, koj nastanal pri tolkuvaweto ili primenata na ovaa Konvencija, da se re{i na drug na~in predviden so ovaa Konvencija.

^len 56

Teritorijalna primena

1. Sekoja dr`ava mo`e, vo momentot na ratifikacijata ili vo sekoj drug moment podocna, so notifikacija upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa, da izjavi deka ovaa Konvencija }e se primenuva, so isklu~ok na stav 4 od ovoj ~len, na site ili samo na nekoja teritorija, ~ii me|unarodni odnosi se vo nejzina nadle`nost.

2. Konvencijata }e se primenuva na teritorijata ili teritoriite navedeni vo notifikacijata po trieset dena od denot koga notifikacijata ja primil Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

3. Odredbite od ovaa Konvencija }e bidat primeneti na tie teritorii, imaj}i gi pritoa predvid lokalnite potrebi.

4.Sekoja dr`ava, koja dala izjava vo soglasnost so stavot eden od ovoj ~len, mo`e, vo sekoe vreme podocna da izjavi deka vo vrska so edna ili pove}e teritorii spomenati vo taa izjava, prifa}a Sudot da bide nadle`en za re{avawe na `albite na fizi~kite lica, nevladinite organizacii ili grupi poedinci kako {to e predvideno vo ~lenot 34 na Konvencijata.

 ^len 57

Rezervi

1. Sekoja dr`ava mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa Konvencija ili deponiraweto na svojot ratifikacionen instrument, da izrazi odredena rezerva vo vrska so sekoja odredba na Konvencijata, dokolku vo toj moment na nejzinata teritorija e vo sila nekoj zakon koj ne e vo soglasnost so taa odredba. Spored ovoj ~len, rezervi od op{t karakter ne se dozvoleni.

2. Sekoja rezerva izrazena kon ovoj ~len sodr`i kus prikaz na odnosniot zakon.

^len 58

Raskinuvawe

1. Edna visoka strana dogovorni~ka mo`e da ja otka`e ovaa Konvencija samo po istekot na rokot od pet godini od denot koga stanala strana dogovorni~ka i po {est meseci od objavuvaweto na otkazot vo notifikacijata upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, koj za toa gi izvestuva ostanatite strani dogovorni~ki.

2. Toa otka`uvawe ne mo`e da ja oslobodi Visokata strana dogovorni~ka za koja stanuva zbor, od nejzinite obvrski kon ovaa Konvencija vo pogled na koj i da e ~in so koj taa bi gi prekr{ila obvrskite pred datumot na stapuvaweto na sila na otkazot.

3. So ista rezerva, sekoja Strana dogovorni~ka, koja }e prestane da bide ~lenka na Sovetot na Evropa, prestanuva da bide potpisni~ka i na ovaa Konvencija.

4. Spored odredbite od prethodnite stavovi, Konvencijata mo`e da se otka`e za sekoja teritorija na koja e primenuvana vrz osnova na ~lenot 56.

^len 59

Potpi{uvawe i ratifikacija

1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe za ~lenkite na Sovetot na Evropa. Taa mora da bide ratifikuvana. Ratifikaciite se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Konvencijata stapuva vo sila po deponiraweto na deset instrumenti za ratifikacija.

3. Za sekoja potpisni~ka koja ratifikacijata }e ja izvr{i podocna, Konvencijata stapuva na sila so denot na deponiraweto na ratifikacionite instrumenti.

4. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva site ~lenki na Sovetot na Evropa za stapuvaweto na Konvencijata na sila, za imiwata na Visokite dogovorni~ki koi ja ratifikuvale i za deponiraweto na sekoj ratifikacionen instrument {to e izvr{eno podocna.

Sostaveno vo Rim, na 4 noemvri 1950 godina, na francuski i angliski jazik, pri {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden primerok koj se deponira vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar i dostavuva zaverena kopija na sekoja strana potpisni~ka.
 

Protokol kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi

Vladite potpisni~ki, ~lenki na Sovetot na Evropa,

 Re{eni da prezemaat merki za obezbeduvawe na kolektivnoto garantirawe na onie prava i slobodi koi ne se navedeni vo delot I od Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, potpi{ana na 4 noemvri 1950 godina vo Rim (vo natamo{niot tekst "Konvencija" ),

Se soglasija za slednoto:

^len 1

Za{tita na sopstvenosta

Sekoe fizi~ko ili pravno lice ima pravo na mirno u`ivawe na svojot imot. Nikoj ne mo`e da bide li{en od svojot imot, osven vo javen interes i pod uslovi predvideni so zakon i so op{tite principi na me|unarodnoto pravo.

Prethodnite odredbi ne navleguvaat vo pravoto na dr`avite da donesuvaat zakoni koi gi smetaat za neophodni za regulirawe na koristeweto na imotot soglasno op{tiot interes ili zaradi sigurno pla}awe na danokot, drugite pridonesi i pari~ni kazni.

^len 2

Pravo na obrazovanie

Nikomu ne mo`e da mu se odzeme pravoto na obrazovanie. Vo svoeto dejstvuvawe vo oblasta na obrazovanieto i nastavata, dr`avata gi po~ituva pravata na roditelite da obezbedat obrazovanie i nastava vo soglasnost so svoite verski i filozovski ubeduvawa.

^len 3

Pravo na slobodni izbori

Visokite strani dogovorni~ki se obvrzuvaat vo razumni intervali da organiziraat slobodni izbori so tajno glasawe, pod uslovi {to mu ovozmo`uvaat na narodot slobodno da go izrazi svoeto mislewe za izborot na zakonodavnoto telo.

^len 4

Teritorijalna primena

Sekoja Visoka strana dogovorni~ka mo`e vo momentot na potpi{uvaweto ili ratfikacijata na ovoj Protokol, ili vo sekoj moment podocna, da mu dostavi na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa izjava za toa vo koja merka se obvrzuva odredbite od ovoj Protokol da se primenuvaat na teritoriite navedeni vo spomenatata izjava, a ~ii me|unarodni odnosi se nao|aat vo nejzina nadle`nost.

Sekoja Visoka strana dogovorni~ka koja dostavila izjava vo soglasnost so prethodniot stav, mo`e, od vreme na vreme da dostavuva novi izjavi so koi se menuvaat porane{nite izjavi ili prestanuva primenata na odredbite na ovoj Protokol na koja i da e teritorija.

Izjavata dadena soglasno so ovoj ~len }e se smeta kako da e dadena vo soglasnost so prviot stav na ~lenot 56 od Konvencijata.

^len 5

Odnosi so Konvencijata

Visokite strani dogovorni~ki gi smetaat ~lenovite 1, 2, 3 i 4 od ovoj Protokol za dopolnitelni ~lenovi na Konvencijata, a site odredbi na Konvencijata }e gi primenuvaat soglasno toa.

^len 6

Potpi{uvawe i ratifikacija

Protokolot e otvoren za potpi{uvawe za ~lenkite na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na Konvencijata. Toj }e bide ratifikuvan vo isto vreme koga i Konvencijata ili po nejzinata ratifikacija. Protokolot stapuva na sila po deponoraweto na deset ratifikacioni instrumenti. Za sekoja potpisni~ka koja }e go ratifikuva podocna, Protokolot stapuva na sila od denot na deponiraweto na ratifikacioniot instrument.

Ratifikacionite instrumenti }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, koj }e im gi soop{ti na site ~lenki imiwata na onie koi go ratifikuvale Protokolot.

Sostaveno na 20 mart 1952 godina vo Pariz, na francuski i na angliski jazik, pri {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden primerok koj se deponira vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar i dostavuva zaverena kopija od Protokolot na sekoja vlada potpisni~ka.
 

Protokol broj 4 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, so koj se priznavaat nekoi prava i slobodi koi ne se navedeni vo Konvencijata i vo Protokolot broj 1 kon Konvencijata
 

Vladite potpisni~ki, ~lenki na Sovetot na Evropa,

Re{eni da prezemaat merki za obezbeduvawe na kolektivnoto garantirawe na onie prava i slobodi koi ne se navedeni vo Delot I od Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, potpi{ana na 4 noemvri 1950 godina vo Rim (vo natamo{niot tekst "Konvencija"), i vo ~lenovite od 1 do 3 od Prviot dopolnitelen protokol kon Konvencijata, potpi{an na 20 mart 1952 godina vo Pariz,

Se soglasija za slednoto:

 ^len 1

Zabrana na li{uvawe od sloboda poradi dolg

Nikoj ne mo`e da bide li{en od sloboda samo zatoa {to ne e vo sostojba da izvr{i opredelena dogovorna obvrska.

^len 2

Sloboda na dvi`ewe

1. Sekoe lice koe zakonski se nao|a na teritorijata na edna dr`ava, ima pravo slobodno da se dvi`i vo nea i da go izbere svoeto mesto na prestojuvawe.

2. Sekoe lice e slobodno da ja napu{ti koja i da e zemja vklu~uvaj}i ja i svojata.

3. Ostvaruvaweto na tie prava mo`e da bide predmet samo na onie ograni~uvawa koi se predvideni so zakon i koi pretstavuvaat neophodni merki vo interes na nacionalnata bezbednost, javnata bezbednost, odr`uvaweto na javniot red, spre~uvaweto na krivi~ni dela, za{tita na zdravjeto i moralot ili za{tita na pravata i slobodite na drugite vo edno demokratsko op{testvo.

4. Pravata priznati vo prviot stav mo`at da bidat predmet i na ograni~uvawa vo nekoi oblasti dokolku takvite so zakon predvideni ograni~uvawa gi opravduva javniot interes na edno demokratsko op{testvo.

^len 3

Zabrana na proteruvawe na sopstvenite dr`avjani

1. Nikoj ne mo`e da bide proteran od teritorijata na dr`avata ~ij dr`avjanin e, nitu so poedine~na nitu so kolektivna merka.

2. Nikoj ne mo`e da bide li{en od pravoto na vleguvawe vo dr`avata ~ij dr`avjanin e.

^len 4

Zabrana na kolektivno proteruvawe na stranci

Zabraneto e kolektivno proteruvawe na stranci.

^len 5

 Teritorijalna primena

1. Sekoja Visoka strana dogovorni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto ili ratifikacijata na ovoj Protokol, ili vo sekoj moment podocna, da mu dostavi na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa izjava za toa vo koja merka se obvrzuva, odredbite od ovoj Protokol da se primenuvaat na teritoriite navedeni vo spomenatata izjava, a ~ii megunarodni odnosi se nao|aat vo nejzina nadle`nost.

2. Sekoja Visoka strana dogovorni~ka koja dostavila izjava vo soglasnost so prethodniot stav mo`e, koga saka, da dostavi nova izjava so koja se menuva sekoja porane{na izjava ili prestanuva primenata na odredbite na ovoj Protokol na koja i da e teritorija.

3. Izjavata dadena soglasno so ovoj ~len se smeta kako da e dadena vo soglasnost so prviot stav na ~len 56 od Konvencijata.

4. Teritorijata na sekoja dr`ava na koja se primenuva ovoj Protokol po osnov na ratifikacija ili prifa}awe od spomenatata dr`ava i sekoja teritorija na koja Protokolot se primenuva po osnov na izjavata na taa dr`ava dadena soglasno so ovoj ~len, }e se smeta za posebna teritorija koga e vo pra{awe tolkuvaweto na terminot dr`avna teritorija spored ~lenovite 2 i 3.

5. Sekoja dr`ava koja soglasno stav 1 ili 2 od ovoj ~len dala opredelena izjava mo`e vo sekoe vreme potoa da izjavi deka po odnos na edna ili pove}e teritorii navedeni vo taa izjava ja prifa}a nadle`nosta na Sudot vo vrska so `albi na fizi~ki lica, nevladini organizacii ili grupi poedinci predvidena vo ~lenot 34 od Konvencijata, vo pogled na site ili bilo koj od ~lenovite od 1 do 4 na ovoj Protokol.

 ^len 6

Odnosi so Konvencijata

Visokite strani dogovorni~ki gi smetaat ~lenovite od 1 do 5 na ovoj Protokol za dopolnitelni ~lenovi na Konvencijata i vo soglasnost so toa gi primenuvaat site odredbi od Konvencijata.

^len 7

Potpi{uvawe i ratifikacija

1. Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe za ~lenkite na Sovetot na Evropa potpisni~ki na Konvencijata. Toj }e bide ratifikuvan vo isto vreme koga i Konvencijata ili po nejzinata ratifikacija, a }e stapi na sila po deponiraweto na pet ratifikacioni instrumenti. Za sekoja potpisni~ka, koja }e go ratifikuva podocna, Protokolot stapuva na sila so denot na deponiraweto na ratifikacioniot instrument.

2. Ratifikacionite dokumenti se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, koj im gi soop{tuva na site ~lenki imiwata na onie koi go ratifikuvale Protokolot.

Vo potvrda na toa, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za ovaa cel, go potpi{aa ovoj Protokol.

Sostaveno na 16 septemvri 1963 godina vo Strazbur, na francuski i na angliski jazik, pri {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden primerok koj se deponira vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar i dostavuva na sekoja dr`ava potpisni~ka zaverena kopija od Protokolot.
 

Protokol broj 6 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni  slobodi vo vrska so ukinuvaweto na smrtnata kazna
 

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj Protokol kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, potpi{ana vo Rim na 4 noemvri 1950 godina (vo natamo{niot tekst "Konvencija"), imaj}i predvid deka razvojot na situacijata vo pogolem broj dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa ja izrazuva op{tata tendencija kon ukinuvawe na smrtnata kazna,

Se soglasija za slednoto:

^len 1

Ukinuvawe na smrtnata kazna

Smrtnata kazna se ukinuva. Nikoj ne mo`e da bide osuden na takva kazna, nitu poguben.

^len 2

Smrtna kazna za vreme na vojna

Dr`avata vo svoite zakoni mo`e da predvidi smrtna kazna za dela storeni za vreme na vojna ili neposredna voena opasnost. Takvata kazna }e se primenuva samo vo slu~aite predvideni so tie zakoni i vo soglasnost so nivnite odredbi. Taa dr`ava mu gi dostavuva na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa soodvetnite odredbi od zakonot za koj stanuva zbor.

^len 3

Zabrana za otstapuvawe

Ne e dozvoleno kakvo i da e otstapuvawe od odredbite na ovoj Protokol spored ~len 15 od Konvencijata.

^len 4

Zabrana na rezervi

Ne se prifa}a kakva i da e rezerva na odredbite od ovoj Protokol spored ~lenot 57 od Konvencijata.

^len 5

Teritorijalna primena

1. Sekoja dr`ava mo`e vo momentot na potpi{uvawe ili vo momentot na deponirawe na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, da navede edna ili pove}e teritorii na koi se primenuva ovoj Protokol.

2. So izjava upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa sekoja dr`ava mo`e, vo sekoe vreme podocna, da ja pro{iri primenata na ovoj Protokol na sekoja druga teritorija navedena vo taa izjava. Vo odnos na taa teritorija Protokolot stapuva na sila prviot den vo mesecot po datumot koga Generalniot sekretar ja primil izjavata.

3. Sekoja izjava dadena vo soglasnost so prethodnite dva stava mo`e da bide povle~ena vo vrska so sekoja teritorija navedena vo taa izjava preku notifikacija upatena do Generalniot sekretar. Povlekuvaweto va`i od prviot den vo mesecot po datumot koga Generalniot sekretar ja primil notifikacijata.

^len 6

Odnosi so Konvencijata

Dr`avite ~lenki gi smetaat ~lenovite od 1 do 5 od ovoj Protokol kako dopolnitelni ~lenovi na Konvencijata i vo soglasnost so toa gi primenuvaat site odredbi od Konvencijata.

^len 7

Potpi{uvawe i ratifikacija

Protokolot e otvoren za potpi{uvawe od dr`avnite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na Konvencijata. Toj podle`i na ratifikacija prifa}awe ili odobruvawe. Dr`avata ~lenka na Sovetot na Evropa ne mo`e da go ratifikuva, da go prifati ili da go odobri ovoj Protokol, ako istovremeno ili prethodno ne ja ratifikuva Konvencijata. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 8

Stapuvawe vo sila

1. Ovoj Protokol }e stapi vo sila na prviot den od mesecot {to sledi po denot na koj pet zemji - ~lenki na Sovetot na Evropa ja izrazile svojata soglasnost da bidat obvrzani so ovoj Protokol vo soglasnost so odredbite na ~len 7.

2. Vo odnos na zemjata - ~lenka {to dopolnitelno }e ja izrazi svojata soglasnost da bide obvrzana so nego, Protokolot vleguva vo sila na prviot den od mesecot {to sledi po denot na deponiraweto na instrumentot za ratifikacija. prifa}awe ili odobruvawe.

^len 9

Funkciite na depozitarot

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva dr`avite ~lenki na Sovetot za:

 a) sekoe potpi{uvawe;

 b) deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe;

 v) sekoj datum na stapuvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so odredbite na ~lenovite 5 i 8.

 g) sekoj drug akt, notifikacija ili soop{tenie {to se odnesuva na ovoj Protokol.

 Dolu potpi{anite, propisno ovlasteni, go potvrduvaat seto toa potpi{uvaj}i go ovoj Protokol

 Sostaveno vo Strazbur, na 28 april 1983 godina, na francuski i angliski jazik, pri {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok koj se deponira vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa i dostavuva zaverena kopija na sekoja dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa.

Protokol broj 7 kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi

Vladite potpisni~ki, ~lenki na Sovetot na Evropa,

Re{eni da prezemaat merki za obezbeduvawe na kolektivno garantirawe na opredeleni prava i slobodi so primena na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, potpi{ana vo Rim na 4 noemvri 1950 godina (vo natamo{niot tekst "Konvencija"),

Se soglasija za slednoto:

^len 1

Proceduralni garancii vo slu~aj na proteruvawe na stranci

1. Stranec koj zakonski prestojuva na teritorijata na edna dr`ava ne mo`e od nea da bide proteran, osven vo slu~aj na izvr{uvawe na odluka donesena vo soglasnost so zakon, pri {to toj ima pravo:

 a) da gi iznese pri~inite protiv negovoto proteruvawe.

 b) da pobara preispituvawe na negoviot slu~aj i

 v) da mu se ovozmo`i za taa cel da bide zastapuvan pred nadle`nite vlasti ili pred liceto ili licata koi tie vlasti }e gi opredelat.

2. Stranec mo`e da bide proteran pred ostvaruvawe na negovite prava spored stavot1-a, b, v, od ovoj ~len dokolku toa proteruvawe e neophodno za javniot red ili nacionalnata bezbednost.

^len 2

Pravo na dvostepenost vo krivi~nata postapka

1. Sekoj kogo sudot go proglasil za vinoven za krivi~no delo ima pravo presudata ili kaznata izre~ena za toa delo da bide razgledana od strana na povisok sud. Ostvaruvaweto na ovaa pravo, vklu~uvaj}i gi i pri~inite za negovoto ostvaruvawe, se opredeleni so zakon.

2. Ova pravo mo`e da ima isklu~oci vo slu~aj na mali prekr{oci koi se utvrdeni vo zakon ili vo slu~ai koga liceto za koe stanuva zbor u{te vo prvostepenata postapka bilo osudeno od najvisok sud ili proglaseno za vinovno i osudeno otkako e podnesena `alba protiv negovoto osloboduvawe.

 ^len 3

Pravo na nadomestok na {teta vo slu~aj na sudska zabluda

Koga nekoe lice, spored kone~nata odluka, e osudeno za krivi~no delo i koga podocna taa kazna }e se poni{ti ili bide prostena po osnov na novi ili dopolnitelno utvrdeni fakti, koi ubedlivo poka`uvaat deka tuka se rabotelo za sudska zabluda, liceto koe ja izdr`uvalo kaznata kako posledica na takvata presuda treba da dobie obe{tetuvawe vo soglasnost so zakonot ili praktikata na dr`avata za koja stanuva zbor, ako ne se doka`e deka samoto toa lice potpolno ili delumno onevozmo`ilo tie nepoznati fakti da se otkrijat na vreme.

^len 4

Pravo da ne se bide osuden ili kaznet dva pati

1. Nikoj ne mo`e da bide izveden pred sud ili povtorno osuden vo krivi~na postapka od sud na istata dr`ava za delo za koe ve}e bil kone~no osloboden ili osuden vo soglasnost so zakonot i krivi~nata postapka na taa dr`ava.

2. Odredbite od prethodniot stav ne go spre~uvaat povtornoto otvorawe na procesot vo soglasnost so zakonot i krivi~nata postapka na dr`avata za koja stanuva zbor, dokolku postojat novi ili dopolnitelno otkrieni fakti, ili dokolku e utvrdeno deka e napraven biten propust vo prethodnata postapka, koj mo`el da vlijae vrz donesenata presuda.

3. Ne e dozvoleno kakvo i da e otstapuvawe od odredbite od ovoj ~len spored ~len 15 od Konvencijata.

^len 5

Ramnopravnost me|u sopru`nicite

Sopru`nicite u`ivaat isti gra|anski prava i odgovornosti vo me|usebnite odnosi i vo odnosite kon svoite deca vo pogled na brakot, vo tekot na brakot i vo slu~aj na razvod. Ovoj ~len ne gi spre~uva dr`avite da gi prezemaat onie merki {to se neophodni i {to se vo interes na decata.

^len 6

Teritorijalna primena

1. Sekoja dr`ava mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto i deponiraweto na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, da ja navede teritorijata ili teritoriite na koi ovoj Protokol }e se primenuva i da navede vo koja merka se obvrzuva, odredbite od ovoj Protokol da se primenuvaat na taa teritorija ili tie teritorii.

2. Sekoja dr`ava mo`e vo sekoj drug moment, so izjava upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na ovoj Protokol na sekoja druga teritorija navedena vo taa izjava. Voodnos na taa teritorija ovoj Protokol stapuva na sila prviot den od mesecot po istekot na rokot od dva meseca od denot koga Generalniot sekretar ja primil izjavata.

 3. Sekoja izjava dadena vo soglasnost so prethodniot stav mo`e vo odnos na koja i da e teritorija nazna~ena vo takvata izjava da bide povle~ena ili izmeneta so notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Povlekuvaweto ili izmenata va`i od prviot den vo mesecot po istekot na dva meseca od datumot koga Generalniot sekretar ja primil takvata notifikacija.

4. Izjava dadena vo soglasnost so ovoj ~len }e se smeta kako da e dadena vo soglasnost so prviot stav od ~lenot 56 od Konvencijata.

5. Teritorijata na sekoja dr`ava na koja ovoj Protokol se primenuva vo soglasnost so ratifikacijata, prifa}aweto ili odobruvaweto od strana na taa dr`ava i sekoja teritorija na koja ovoj Protokol se primenuva vo soglasnost so izjavata na taa dr`ava spored ovoj ~len mo`at da se smetaat za posebni teritorii koga e vo pra{awe tolkuvaweto na teritorijata na dr`avata spored ~lenot 1.

6. Sekoja dr`ava koja dala izjava soglasno stav 1 ili 2 od ovoj ~len mo`e, vo sekoj moment potoa, da izjavi deka po odnos na edna ili pove}e teritorii navedeni vo taa izjava ja prifa}a nadle`nosta na Sudot vo vrska so `albi na fizi~ki lica, nevladini organizacii ili grupi poedinci, kako {to e predvideno vo ~lenot 34 od Konvencijata, spored ~lenovite od 1 do 5 od ovoj Protokol.

^len 7

Odnosi so Konvencijata

Dr`avite potpisni~ki gi smetaat ~lenovite od 1 do 6 na ovoj Protokol za dopolnitelni ~lenovi na Konvencijata i vo soglasnost so toa gi primenuvaat site odredbi od Konvencijata.

^len 8

Potpi{uvawe i ratifikacija

Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe za dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na Konvencijata. Toj podle`i na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa ne mo`e da go ratifikuva, da go prifati ili da go odobri ovoj Protokol ako prethodno ili istovremeno ne ja ratifikuva Konvencijata. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 9

Stapuvawe vo sila

1. Ovoj Protokol stapuva na sila prviot den vo mesecot po istekot na period od dva meseca od denot koga sedum dr`avi-~lenki na Sovetot na Evropa }e go prifatat Protokolot vo soglasnost so odredbite od ~len 8.

2. Za sekoja dr`ava - ~lenka koja podocna }e dade soglasnost deka go prifa}a Protokolot, ovoj Protokol stapuva na sila prviot den vo mesecot po istekot na period od dva meseca od denot koga e deponiran instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

^len 10

Funkcii na depozitarot

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva site zemji ~lenki na Sovetot na Evropa za:

 a) sekoe potpi{uvawe;

 b) deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe;

 v) sekoj datum na stapuvawe na sila na ovoj Protokol vo soglasnost so odredbite od ~lenovite 6 i 9;

 g) sekoj drug akt, notifikacija ili izjava vo vrska so Protokolot.

 Vo potvrda na toa dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, go potpi{aa ovoj Protokol.

 Sostaveno vo Strazbur na 22 noemvri 1984 godina na francuski i na angliski jazik, pri {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok {to }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar }e i dostavi zaverena kopija na sekoja dr`ava-~lenka na Sovetot na Evropa.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk