Svesni za faktot deka za{titata i unapreduvaweto na malcinskite ili regionalnite jazici vo oddelni zemji i regioni na Evropa pretstavuvaat zna~aen pridones kon izgradbata na Evropa zasnovana vrz principite na demokratijata i kulturnata raznovidnost vo ramkite na dr`avniot suverenitet i teritorijalniot integritet;

Imaj}i gi predvid specifi~nite uslovi i istoriskite tradicii svojstveni na sekoj region vo zemjite na Evropa,

Se soglasija za slednoto:

DEL PRV - Op{ti odredbi

^len 1 - Zna~ewe na poimite

Za celite na ovaa Povelba:

a) pod poimot "regionalni ili malcinski jazici" se podrazbiraat jazicite

i) koi na teritorijata na edna dr`ava tradicionalno gi upotrebuvaat dr`avjani na taa dr`ava koi pretstavuvaat brojno pomala grupa od ostanatiot del na naselenieto na dr`avata; i

ii) koi se razli~ni od oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici) na taa dr`ava; toj poim ne gi vklu~uva nitu dijalektite na oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici) na taa dr`ava, nitu jazicite na migrantite.

b) pod "teritorija na koja se upotrebuva regionalen ili malcinski jazik" se podrazbira geografska oblast vo koja toj jazik e sredstvo za izrazuvawe na opredelen broj lica koj go opravduva donesuvaweto na oddelni merki na za{tita i unapreduvawe predvideni so ovaa Povelba;

v) pod "jazici bez teritorija" se podrazbiraat jazicite so koi se slu`at dr`avjanite na dr`avata, a koi se razli~ni od jazikot (jazicite) na koj (na koi) govori ostanatiot del od naselenieto na dr`avata, no koi, i pokraj toa {to se vo tradicionalna upotreba na teritorijata na dr`avata, ne mo`at da se odnesuvaat na nekoja posebna nejzina geografska oblast.

^len 2 - Obvrski

1. Sekoja Strana se obvrzuva da gi primenuva odredbite od delot II na site regionalni ili malcinski jazici na koi{to se govori na nejzinata teritorija i koi odgovaraat na definiciite od ~lenot 1.

2. [to se odnesuva na sekoj jazik naveden vo momentot na ratifikacijata, prifa}aweto ili odobruvaweto, soglasno so ~lenot 3, sekoja Strana se obvrzuva deka }e primenuva najmalku trieset i pet stavovi ili alinei izbrani me|u odredbite od delot III na ovaa Povelba, od koi najmalku tri od sekoj od ~lenovite 8 i 12 i edna od sekoj od ~lenovite 9, 10, 11 i 13.

^len 3 - Modaliteti

1. Sekoja dr`ava dogovorni~ka, vo svoite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, e dol`na da go navede sekoj regionalen ili malcinski jazik ili sekoj oficijalen pomalku rasprostranet jazik na celokupnata ili na del od svojata teritorija, na koj se primenuvaat stavovite izbrani soglasno stav 2 na ~lenot 2.

2. Sekoja Strana, vo sekoj moment potoa, mo`e da go izvesti Generalniot sekretar deka gi prifa}a obvrskite {to proizleguvaat od odredbite na sekoj drug stav od ovaa Povelba, {to ne se vneseni vo nejzinite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, ili deka }e go primenuva stavot 1 od ovoj ~len na drugite regionalni ili malcinski jazici, ili na drugi pomalku rasprostraneti oficijalni jazici na celokupnata ili na del od nejzinata teritorija.

3. Obvrskite navedeni vo predhodniot stav }e se smetaat za sostaven del na ratifikacijata, prifa}aweto ili odobruvaweto i }e go imaat istoto dejstvo po~nuvaj}i od denot na nivnata notifikacija.

^len 4 - Postoen sistem na za{tita

1. Nitu edna odredba od ovaa Povelba ne mo`e da se tolkuva kako da gi ograni~uva ili ukinuva pravata {to gi garantira Evropskata konvencija za ~ovekovi prava.

2. Odredbite na ovaa Povelba ne zasegaat vo koi i da e popovolni odredbi so koi se regulira polo`bata na regionalnite ili malcinskite jazici ili pravniot status na pripadnicite na malcinstvata koi ve}e postojat vo Stranata ili se navedeni vo relevantnite me|unarodni dvostrani ili pove}estrani spogodbi.

^len 5 - Postojni obvrski

Ni{to vo ovaa Povelba ne mo`e da se tolkuva kako pravo da se prezema bilo kakva aktivnost ili da se sproveduva bilo kakva akcija koja{to e sprotivna na celite na Povelbata na Obedinetite nacii ili na drugi obvrski od me|unarodnoto pravo, podrazbiraj}i go i principot na suverenitet i teritorijalen integritet na dr`avite.

^len 6 - Informirawe

Stranite se obvrzuvaat da gi informiraat zainteresiranite vlasti, organizacii i lica za pravata i obvrskite navedeni vo ovaa Povelba.

DEL VTORI - Celi i principi ~ie ostvaruvawe e vo soglasnost so stav 1 od ~lenot 2

^len 7 - Celi i principi

1. Vo odnos na regionalnite ili malcinskite jazici, na teritoriite na koi se govorat i spored situacijata na sekoj jazik, Stranite gi temelat svojata politika, svoeto zakonodavstvo i svojata praktika vrz slednite celi i principi:

a) priznavaweto na regionalnite ili malcinskite jazici kako izraz na kulturnoto bogatstvo;

b) usoglasuvawe so geografskiot prostor na sekoj regionalen ili malcinski jazik, no na na~in koj ovozmo`uva postojnite ili novite administrativni podelbi da ne pretstavuvaat pre~ka za unapreduvaweto i razvojot na takviot regionalen ili malcinski jazik;

v) potrebata od odlu~na akcija za razvoj na regionalnite ili malcinskite jazici so cel tie da se so~uvaat;

g) olesnuvaweto i/ili pottiknuvaweto na usmenoto i pismenoto koristewe na regionalnite ili malcinskite jazici vo javniot i privatniot `ivot;

d) oddr`uvaweto i razvojot na odnosite me|u oblastite {to gi pokriva ovaa Povelba, me|u grupite koi{to se slu`at so opredelen regionalen ili malcinski jazik i drugite grupi na istata dr`ava koi govorat na jazik koristen vo identi~en ili sli~en vid, kako i vospostavuvawe na kulturni vrski so drugi grupi na dr`avata koi govorat na drugi jazici;

|) stavaweto na raspolagawe na soodvetni na~ini i sredstva za obrazovanie i izu~uvawe na regionalni ili malcinski jazici vo site stepeni;

e) stavaweto na raspolagawe na sredstva {to }e im ovozmo`at na onie koi ne go poznavaat regionalniot ili malcinskiot jazik, a `iveat vo oblast vo koja toj jazik e vo upotreba, da go izu~uvaat, dokolku toa e nivna `elba;

`) unapreduvawe na prou~uvawata i istra`uvawata na regionalnite ili malcinskite jazici na univerzitetite i soodvetnite ustanovi;

z) unapreduvawe na soodvetni na~ini za transnacionalna razmena vo oblastite opfateni so ovaa Povelba vo vrska so regionalnite ili malcinskite jazici koi{to se koristat na identi~en ili sli~en na~in vo dve ili pove}e dr`avi.

2. Stranite se obvrzuvaat, dokolku toa s# u{te ne go storile, da eliminiraat sekakov vid neopravdano isklu~uvawe, ograni~uvawe ili davawe prednost vo vrska so upotrebata na eden regionalen ili malcinski jazik ~ija cel e da se spre~i so~uvuvaweto ili da se dovede vo opasnost negoviot razvoj. Donesuvaweto na posebni merki vo korist na za{titata na regionalnite ili malcinskite jazici so koi se unapreduva ramnopravnosta me|u korisnicite na tie jazici i drugiot del od naselenieto, a ~ija cel e gri`a za nivnata posebna polo`ba, ne se smeta za akt na diskriminacija protiv korisnicite na po{iroko rasprostranetite jazici.

3. Stranite se obvrzuvaat, so soodvetni merki, da go pottiknuvaat me|usebnoto razbirawe na site jazi~ni grupi vo zemjata, so toa {to po~ituvaweto, razbiraweto i tolerancijata po odnos na regionalnite ili malcinskite jazici }e gi navedat me|u celite na vospitanieto i obrazovanieto {to se sproveduvaat vo nivnata zemja, kako i da gi pottiknuvaat sredstvata za masovna komunikacija da ja ostvaruvaat istata cel.

4. Opredeluvaj}i ja svojata politika po odnos na regionalnite ili malcinskite jazici, Stranite se obvrzuvaat da gi zemat predvid `elbite i potrebite na grupite koi govorat na spomenatite jazici. Tie se pottiknuvani, dokolku se uka`e potreba, da formiraat tela so zada~a da im davaat soveti na nadle`nite vlasti za site pra{awa vo vrska so regionalnite ili malcinskite jazici.

5. Stranite se obvrzuvaat, mutatis mutandis, da gi primenuvaat principite navedeni vo stavovite od 1 do 4 na jazicite bez teritorija. Sepak, vo slu~ajot so tie jazici, vidot i obemot na merkite {to treba da se prezemat zaradi sproveduvawe na ovaa Povelba }e bidat fleksibilni, pri {to }e se vodi smetka za potrebite, `elbite, tradiciite i karakteristikite na grupite koi govorat na spomenatite jazici.

DEL TRETI - Merki vo korist na upotrebata na regionalnite ili malcinskite jazici vo javniot `ivot {to treba da se donesat vo soglasnost so prezemenite obvrski vrz osnova na stav 2 od ~lenot 2

^len 8 - Obrazovanie

1. Vo oblasta na obrazovanieto, Stranite se obvrzuvaat, {to se odnesuva na teritorijata na koja se koristat spomenatite jazici, a spored situacijata na sekoj jazik i bez {teta za nastavata na oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici) na dr`avata da:

a) i) predvidat mo`nost za predu~ili{no vospitanie na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) predvidat mo`nost su{tinskiot del na predu~ili{noto vospitanie da se izveduva na odnosnite regionalni ili malcinski jazici; ili

iii) primenuvaat edna od merkite navedeni pod i i ii barem na u~enicite ~ii semejstva toa go baraat i ~ij{to broj se smeta za dovolen; ili

iv) dokolku javnite vlasti nemaat direktni nadle`nosti vo oblasta na predu~ili{noto vospitanie, da ja pottiknuvaat i/ili favoriziraat primenata na merkite navedeni pod i do iii;

b) i) predvidat mo`nost za osnovno obrazovanie na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili da

ii) predvidat mo`nost su{tinskiot del na osnovnoto obrazovanie da se izveduva na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili da

iii) predvidat, vo ramkite na osnovnoto obrazovanie, nastavata na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici da bide sostaven del na nastavniot plan i programa; ili da

iv) primenat edna od merkite navedeni pod i do iii barem na u~enicite ~ii semejstva toa go sakaat i ~ij{to broj se smeta za dovolen.

v) i) predvidat mo`nost za sredno obrazovanie na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) predvidat mo`nost su{tinskiot del na srednoto obrazovanie da se izveduva na regionalnite ili malcinski jazici; ili

iii) predvidat, vo ramkite na srednoto obrazovanie, nastavata na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici da bide sostaven del na nastavniot plan i programa; ili da

iv) primenat edna od merkite navedeni pod i do iii barem na u~enicite koi toa go baraat - ili, vo daden slu~aj, ~ii semejstva toa go baraat - vo broj {to se smeta za dovolen;

g) i) predvidat mo`nost za tehni~ko i stru~no obrazovanie na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) predvidat mo`nost pogolem del od tehni~koto i stru~no obrazovanie da se izveduva na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici; ili

iii) predvidat, vo ramkite na tehni~koto i stru~no obrazovanie, izu~uvawe na soodvetnite regionalni ili malcinski jazici kako sostaven del na nastavniot plan i programa; ili

iv) primenat edna od merkite navedeni pod i do iii barem na u~enicite koi toa go baraat - ili, vo daden slu~aj, ~ii semejstva toa go baraat - vo broj {to se smeta za dovolen;

d) i) predvidat mo`nost za univerzitetsko obrazovanie i drugi vidovi visoko obrazovanie na regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) predvidat olesnuvawa za izu~uvawe na tie jazici, kako disciplina na univerzitetskoto i visokoto obrazovanie; ili

iii) dokolku, poradi ulogata na dr`avata vo vrska so ustanovite za visoko obrazovanie, alineite i i ii ne mo`at da se primenat, go pottiknuvaat i dozvolat univerzitetskoto obrazovanie ili drugite vidovi visoko obrazovanie na regionalni ili malcinski jazici, i obezbedat sredstva koi{to }e ovozmo`at izu~uvawe na tie jazici na univerzitetot ili vo drugi ustanovi za visoko obrazovanie;

|) i) prezemaat merki za organizirawe na kursevi za obrazovanie na vozrasni ili za permanentno obrazovanie predimno ili celosno na regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) gi predlo`at tie jazici kako disciplini vo obrazovanieto na vozrasnite i vo permanentnoto obrazovanie; ili

iii) dokolku dr`avnite organi nemaat neposredna nadle`nost vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite, go pottiknuvaat i/ili poddr`uvaat izu~uvaweto na tie jazici vo ramkite na obrazovanieto na vozrasnite i na permanentnoto obrazovanie;

e) prezemaat merki za izu~uvawe na istorijata i kulturata ~ij izraz e regionalniot ili malcinskiot jazik;

`) obezbeduvaat po~etno i permanentno obrazovanie na nastavnici potrebni za realizacija na ona {to e navedeno vo stavovite od a do e prifateno od Stranata;

z) formiraat eden ili pove}e organi za kontrola zadol`eni da ja sledat primenata na prezemenite merki i napredokot ostvaren vo ustanovata ili razvojot vo obrazovanieto na regionalnite ili malcinskite jazici, kako i za tie pra{awa da izgotvuvaat periodi~ni izve{tai koi }e bidat objaveni.

2. Vo oblasta na obrazovanieto na teritoriite na koi regionalnite ili malcinskite jazici tradicionalno ne se vo upotreba, Stranite se obvrzuvaat da dozvolat, da poddr`at ili da ovozmo`at, dokolku toa go opravduva brojot na korisnicite na regionalniot ili malcinskiot jazik, obrazovanie ili izu~uvawe na regionalniot ili malcinskiot jazik na site soodvetni nivoa na obrazovanieto.

^len 9 - Sudska nadle`nost

1. Vo odnos na administrativnite edinici utvrdeni od sudskite vlasti vo koi `iveat tolkav broj lica koi govorat na regionalen ili malcinski jazik koj gi opravduva dolunavedenite merki, spored situacijata na sekoj od tie jazici i pod uslov, koristeweto na mo`nostite navedeni vo ovoj stav sudijata da ne go smeta kako pre~ka za dobroto funkcionirawe na pravdata, Stranite se obvrzuvaat:

a) vo krivi~nata postapka:

i) da predvidat mo`nost, sudskite organi, na barawe na edna od strankite, da ja vodat postapkata na regionalni ili malcinski jazici; i/ili

ii) da mu go garantiraat na obvinetiot pravoto da se izrazuva na svojot regionalen ili malcinski jazik; i/ili

iii) da predvidat mo`nost, podnesocite i dokazite, dadeni vo pi{ana forma ili usno, da ne se smetaat za neprifatlivi samo zaradi toa {to se formulirani na regionalen ili malcinski jazik; i/ili

iv) da predvidat sostavuvawe na potrebnite dokumenti vo vrska so sudska postapka na regionalni ili malcinski jazici, dokolku e potrebno so pomo{ na preveduva~i i prevodi, {to zainteresiranite nema da gi izlo`at na dopolnitelni tro{oci;

b) vo gra|anskata postapka:

i) da predvidat mo`nost, sudskite organi, na barawe na edna od strankite, da ja vodat postapkata na regionalen ili malcinski jazik; i/ili

ii) da ovozmo`at, koga edna od strankite treba li~no da se pojavi pred sudot, da mo`e da se izrazuva na svojot regionalen ili malcinski jazik i pritoa da ne bide islo`ena na dopolnitelni tro{oci; i/ili

iii) da ovozmo`at, dokumentite i dokazite da bidat dadeni na regionalen ili malcinski jazik,

dokolku e potrebno so pomo{ na preveduva~i i prevodi.

v) vo postapkite pred sudovite nadle`ni za upravni raboti:

i) da predvidat mo`nost, sudskite organi, na barawe na edna od strankite, da gi vodat sporovite na regionalni ili malcinski jazici; i/ili

ii) da ovozmo`at, koga edna od strankite treba li~no da se pojavi pred sudot, da mo`e da se izrazuva na svojot regionalen ili malcinski jazik i pritoa da ne bide izlo`ena na dopolnitelni tro{oci; i/ili

iii) da ovozmo`at, dokumentite i dokazite da bidat dadeni na regionalen ili malcinski jazik,

dokolku e potrebno so pomo{ na preveduva~i i prevodi.

g) da prezemat merki so cel, primenata na alineite i i iii od stavovite b i v i eventualnoto koristewe na preveduva~i i prevodi da ne im nametnat dopolnitelni tro{oci na zainteresiranite.

2. Stranite se obvrzuvaat:

a) da ne ja odbijat validnosta na pravnite akti usvoeni vo dr`avata samo poradi faktot {to se napi{ani na regionalen ili malcinski jazik; ili

b) da ne ja odbijat validnosta na pravnite akti me|u strankite usvoeni vo dr`avata samo poradi faktot {to se napi{ani na regionalen ili malcinski jazik i da predvidat mo`nost da bidat podnesuvani protiv treti zainteresirani strani koi ne se slu`at so tie jazici, pod uslov sodr`inata na aktot da im bide soop{tena od negoviot podnositel; ili

v) da ne ja odbijat validnosta na pravnite akti me|u strankite doneseni vo dr`avata samo poradi faktot {to se napi{ani na regionalen ili malcinski jazik.

3. Stranite se obvrzuvaat da gi napravat dostapni na regionalen ili malcinski jazik najzna~ajnite zakonski tekstovi na nacionalno nivo i onie koi posebno gi zasegaat korisnicite na tie jazici, osven ako takvite tekstovi ne se ve}e dostapni na nekoj drug na~in.

^len 10 - Administrativni vlasti i javni slu`bi

1. Vo administrativnite edinici na dr`avata vo koi brojot na korisnici na regionalni ili malcinski jazici gi opravduva dolunavedenite merki, a spored situacijata na sekoj jazik, Stranite se obvrzuvaat, vo mera vo koja toa e navistina mo`no:

a) i) da se gri`at, tie administrativni vlasti da gi koristat regionalnite ili malcinskite jazici; ili

ii) da se gri`at, nivnite slu`benici koi doa|aat vo kontakt so stranki da go koristat regionalniot ili malcinskiot jazik vo nivnite odnosi so licata koi im se obra}aat na tie jazici; ili

iii) da se gri`at, korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici, svoite usni ili pismeni barawa da mo`at da gi podnesuvaat i odgovorite da gi dobivaat na tie jazici; ili

iv) da se gri`at, korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici, svoite usni ili pismeni barawa da mo`at da gi podnesuvaat na tie jazici; ili

v) da se gri`at, korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici da mo`at validno da dostavuvaat dokumenti napi{ani na tie jazici;

b) da mu stavat na raspolagawe na naselenieto administrativni formulari i tekstovi za sekojdnevna upotreba na regionalen ili malcinski jazik, ili dvojazi~ni;

v) da im ovozmo`at na administrativnite vlasti da gi sostavuvaat dokumentite na regionalen ili malcinski jazik.

2. [to se odnesuva do lokalnite ili regionalnite vlasti na ~ija teritorija brojot na korisnicite na regionalni ili malcinski jazici gi opravduva dolunavedenite merki, Stranite se obvrzuvaat da ovozmo`at i/ili pottiknat:

a) koristewe na regionalnite ili malcinskite jazici vo lokalnata ili regionalnata uprava;

b) mo`nost, korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici da podnesuvaat usni ili pismeni barawa na tie jazici;

v) pe~atewe od strana na regionalnite vlasti na nivnite oficijalni tekstovi i na regionalni ili malcinski jazici;

g) pe~atewe od strana na lokalnite vlasti na nivnite oficijalni tekstovi i na regionalni ili malcinski jazici;

d) upotreba na regionalnite ili malcinskite jazici od strana na regionalnite vlasti vo raspravata vo nivnite sobranija, no bez pritoa da se isklu~i upotrebata na oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici) na dr`avata;

|) upotreba na regionalnite ili malcinskite jazici od strana na lokalnite vlasti vo raspravata vo nivnite sobranija, no bez pritoa da se isklu~i upotrebata na oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici) na dr`avata;

e) upotreba ili prifa}awe, vo opredelen slu~aj zaedno so nazivite na oficijalniot (oficijalnite) jazik (jazici), na tradicionalnite i to~nite toponimi {to postojat vo regionalnite ili malcinski jazici.

3. [to se odnesuva do javnite slu`bi koi gi vr{at administrativnite vlasti ili drugi lica za nivna smetka, Stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat, na teritoriite na koi se vo upotreba regionalni ili malcinski jazici, vo funkcija na sostojbata na sekoj jazik i vo mera vo koja toa e navistina mo`no:

a) da se gri`at, regionalnite ili malcinskite jazici da se koristat pri davaweto na uslugi; ili

b) da im ovozmo`at na korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici, barawata i odgovorite da gi podnesuvaat i dobivaat na tie jazici; ili

v) da im ovozmo`at na korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici, barawata da gi podnesuvaat na tie jazici.

4. So cel da se realiziraat odredbite od stavovite 1, 2 i 3 {to gi prifatile, Stranite se obvrzuvaat da prezemat edna ili pove}e od slednite merki:

a) eventualen usmen ili pismen prevod;

b) vrabotuvawe i, vo daden slu~aj, obu~uvawe na dovolen broj funkcioneri i drugi potrebni slu`benici;

v) zadovoluvawe, vo ramkite na mo`noto, na barawata javnite slu`benici koi govorat na eden regionalen ili malcinski jazik da bidat raspredeleni na rabota na teritorijata kade takviot jazik e vo upotreba.

5. Na barawe na zainteresiranite, Stranite se obvrzuvaat da ja ovozmo`at upotrebata na semejnite imiwa na regionalni ili malcinski jazici.

^len 11 - Mediumi

1. Stranite se obvrzuvaat, na korisnicite na regionalnite i malcinskite jazici, na teritoriite na koi tie jazici se vo upotreba, a spored sostojbata na sekoj jazik i dokolku dr`avnite organi, na direkten ili indirekten na~in, imaat nadle`nost, vlast ili uloga vo taa oblast, so po~ituvawe na principite na nezavisnost i samostojnost na mediumite:

a) dokolku radioto i televizijata vr{at dejnost od op{testven karakter:

i) da obezbedat otvorawe barem na edna radio stanica i na eden televiziski kanal na regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) da go poddr`at i/ili olesnat otvoraweto barem na edna radio stanica i na eden televiziski kanal na regionalni ili malcinski jazici; ili

iii) da prezemat soodvetni merki so cel, na programite da bidat zastapeni emisii na regionalni ili malcinski jazici.

b) i) da go pottiknuvaat i/ili olesnat otvoraweto barem na edna radio stanica na regionalen ili malcinski jazik; ili

ii) da go pottiknuvaat i/ili olesnat redovnoto emituvawe na programi na regionalni ili malcinski jazici;

v) i) da go pottiknuvaat i/ili olesnat otvoraweto barem na eden televiziski kanal na regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) da go pottiknuvaat i/ili olesnat redovnoto emituvawe na televiziski programi na regionalni ili malcinski jazici;

g) da gi pottiknuvaat ili olesnat proizvodstvoto i emituvaweto na audio i audio-vizuelni dela na regionalni ili malcinski jazici;

d) i) da go pottiknuvaat i/ili olesnat izdavaweto i/ili postoeweto barem na eden vesnik na regionalni ili malcinski jazici; ili

ii) da go pottiknuvaat i/ili olesnat redovnoto objavuvawe na novinski statii na regionalni ili malcinski jazici;

|) i) da gi pokrivaat dopolnitelnite tro{oci na mediumite koi koristat regionalni ili malcinski jzici, koga zakonot predviduva finansiska pomo{ za mediumite; ili

ii) da gi pro{irat postojnite merki za finansiska pomo{ na audiovizuelnite proizvodi na regionalni ili malcinski jazici;

e) da go poddr`uvaat formiraweto na novinarski i drugi kadri za mediumite koi koristat regionalni ili malcinski jazici.

2. Stranite se obvrzuvaat da ja garantiraat slobodata na direktniot priem na radio i televiziskite emisii od sosednite zemji na jazik koj se govori vo sli~na ili identi~na forma na regionalniot ili malcinskiot jazik i da ne se sprotistavuvaat na prenesuvaweto na radio i televiziskite programi na sosednite zemji na toj jazik. Osven toa, tie se obvrzuvaat da ne nametnuvaat nikakvi ograni~uvawa na slobodata na izrazuvaweto i slobodniot protok na informacii vo pe~atot na jazik koj se govori vo vid {to e identi~en ili blizok na regionalniot ili malcinskiot jazik. Vr{eweto na slobodite navedeni pogore koe{to sodr`i izvesni prava i odgovornosti mo`e da nametnuva izvesni formalnosti, uslovi, ograni~uvawa ili sankcii predvideni so zakonot, koi{to pretstavuvaat neophodni merki vo edno demokratsko op{testvo za nacionalnata bezbednost, teritorijalniot integritet ili javnata bezbednost, za{titata na poredokot i prevencijata na kriminalot, za{titata na zdravjeto ili na moralot, za{titata na ugledot ili pravata na drugi, zspre~uvawe na {ireweto na doverlivi informacii ili za garantirawe na ugledot i nepristrasnosta na sudskata vlast.

3. Stranite se obvrzuvaat, interesite na korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici da bidat zastapuvani ili zemeni predvid vo ramkite na eventualno formirani tela vo soglasnost so zakonot, a ~ija cel e da se garantiraat slobodata i pluralizmot na mediumite.

^len 12 - Kulturni aktivnosti i institucii

1. Vo oblasta na kulturnite aktivnosti i institucii - posebno vo vrska so biblioteki, videoteki, kulturni centri, muzei, arhivi, akademii, teatri i kina, kako i vo vrska so kni`evnoto tvore{tvo i kinematografija, izrazuvawe na narodnata kultura, festivali i proizvodi na kulturata, vo {to se vklu~eni novi tehnologii - Stranite se obvrzuvaat, vo odnos na teritorijata na koja se govorat tie jazici i vo ramkite na nadle`nostite, ovlastuvawata i ulogata na dr`avnite organi vo taa oblast:

a) da gi pottiknuvaat izraznite sredstva i inicijativite svojstveni za regionalnite ili malcinskite jazici i da gi unapreduvaat na~inite za pristap kon delata proizvedeni na tie jazici;

b) da gi unapreduvaat na~inite za pristap na drugi jazici na delata proizvedeni na regionalni ili malcinski jazici, preku razvivawe i pomagawe na aktivnostite vo vrska so preveduvaweto, sinhronizacijata, post-sinhronizacijata i titluvaweto;

v) da go unapreduvaat pristapot na regionalnite ili malcinski jazici na dela proizvedeni na drugi jazici preku razvivawe i pomagawe na aktivnostite vo vrska so preveduvaweto, sinhronizacijata, post-sinhronizacijata i titluvaweto;

g) da se gri`at, telata zadol`eni za organizirawe ili poddr{ka na oddelnite vidovi kulturni aktivnosti da gi obedinat vo soodvetna mera poznavaweto i upotrebata na regionalnite ili malcinskite jazici i kulturi vo akciite za koi pokrenuvaat inicijativa ili koi gi poddr`uvaat;

d) da im stavat na raspolagawe na telata zadol`eni da organiziraat ili poddr`at opredelena kulturna aktivnost slu`benici koi, osven jazikot (jazicite) na drugoto naselenie, go vladeat i regionalniot ili malcinskiot jazik;

|) da go pottiknuvaat neposrednoto u~estvo na pretstavnicite na korisnicite na regionalnite ili malcinskite jazici vo obezbeduvaweto uslovi i planiraweto na kulturnite aktivnosti;

e) da go pottiknuvaat i/ili poddr`uvaat formiraweto na edno ili pove}e tela zadol`eni da sobiraat, ~uvaat ili prezentiraat ili objavuvaat dela sozdadeni na regionalni ili malcinski jazici;

`) dokolku e potrebno, da formiraat i/ili da gi unapreduvaat i finansiraat slu`bite za preveduvawe i terminolo{koto istra`uvawe so cel, na sekoj regionalen ili malcinski jazik da se odr`uva i razviva soodvetna administrativna, trgovska, ekonomska, socijalna, tehnolo{ka ili pravna terminologija.

2. [to se odnesuva na drugite teritorii na koi regionalnite i malcinskite jazici ne se vo tradicionalna upotreba, Stranite se obvrzuvaat, dokolku toa go opravduva brojot na korisnicite na regionalniot ili malcinskiot jazik, da gi dozvolat, pottiknuvaat i/ili predvidat soodvetnite kulturni aktivnosti ili slu`bi soglasno so predhodniot stav.

3. Vo svojata kulturna politika vo stranstvo, Stranite se obvrzuvaat da im dadat soodvetno mesto na regionalnite ili malcinskite jazici i na kulturata ~ij izraz se tie jazici.

^len 13 - Op{testveno-ekonomski `ivot

1. Vo vrska so ekonomskite i op{testvenite aktivnosti na nivo na zemjata, Stranite se obvrzuvaat:

a) da gi otstranat od svoeto zakonodavstvo site odredbi so koi bez opravdani pri~ini se zabranuva ili ograni~uva primenata na regionalnite ili malcinskite jazici vo dokumentite koi{to se odnesuvaat na ekonomskiot ili op{testveniot `ivot, odnosno vo dogovorite za rabota i vo stru~nite dokumenti kako {to se upatstvata za koristewe na proizvodite ili opremata;

b) da go zabranat vnesuvaweto vo vnatre{nite propisi na pretprijatijata i vo li~nite dokumenti na klauzuli so koi se isklu~uva ili ograni~uva upotrebata na regionalnite ili malcinskite jazici, barem me|u korisnicite na istiot jazik;

v) da se sprotistavuvaat na praktikata ~ija cel e da se popre~uva koristeweto na regionalnite ili malcinskite jazici vo ekonomskite i op{testvenite aktivnosti;

g) da ja olesnuvaat i/ili pottiknuvaat na drugi na~ini upotrebata na regionalnite ili malcinskite jazici.

2. Vo domenot na op{testveno-ekonomskite aktivnosti, Stranite se obvrzuvaat, vo ramkite na nadle`nostite na dr`avnite organi, na teritorijata na koja se primenuvaat regionalnite ili malcinskite jazici i vo mera vo koja toa e navistina mo`no:

a) vo svoite finansiski i bankarski propisi da gi utvrdat modalitetite koi{to ovozmo`uvaat, pod uslovi kompatibilni so trgovskata praktika, koristewe na regionalnite ili malcinskite jazici vo popolnuvaweto na platnite nalozi (~ekovi, menici, itn.) ili na drugi finansiski dokumenti, ili, dokolku e potrebno, da se gri`at za sproveduvaweto na takvite propisi;

b) vo ekonomskiot i op{testveniot sektor koj{to e pod nivna neposredna kontrola (javen sektor), da sproveduvaat aktivnosti so koi se pottiknuva upotrebata na regionalnite ili malcinskite jazici;

v) da se gri`at op{testvenite institucii kako {to se bolnicite, penzionerskite domovi, centrite za zgri`uvawe da gi primaat i da se gri`at za korisnicite na regionalen ili malcinski jazik koi{to imaat potreba od zdravstvena nega ili od nega poradi starost i drugi pri~ini;

g) na soodveten na~in da se pogri`at, upatstvata za bezbednost da bidat napi{ani i na regionalni ili malcinski jazici;

d) da gi napravat dostapni na regionalen ili malcinski jazik informaciite vo vrska so pravata na potro{uva~ite {to gi dostavuvaat nadle`nite vlasti.

^len 14 - Prekugrani~na razmena

Stranite se obvrzuvaat:

a) da gi primenuvaat postojnite dvostrani i pove}estrani spogodbi potpi{ani so dr`avite vo koi istiot jazik se koristi na identi~en ili sli~en na~in, ili da se potrudat, dokolku e potrebno, da zaklu~at takvi spogodbi na na~in koj }e ovozmo`i unapreduvawe na kontaktite me|u korisnicite na ist jazik vo soodvetnite dr`avi, vo oblasta na kulturata, obrazovanieto, informiraweto, stru~noto obrazovanie i permanentnoto obrazovanie;

b) vo interes na regionalnite ili malcinskite jazici, da ja olesnat i/ili unapreduvaat sorabotkata od obete strani na granicata, posebno me|u regionalnite ili lokalnite vlasti na ~ija teritorija istiot jazik se upotrebuva na identi~en ili sli~en na~in.

DEL IV - Primena na Povelbata

^len 15 - Periodi~ni izve{tai

1. Od vreme na vreme, Stranite }e mu dostavuvaat na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, vo oblik {to }e go utvrdi Komitetot na ministrite, izve{taj za politikata {to se sproveduva vo soglasnost so Delot II na ovaa Povelba i za merkite prezemeni vo vrska so primenata na odredbite od Delot III {to gi prifatile. Prviot izve{taj treba da bide dostaven vo godinata koja doa|a po stapuvaweto vo sila na ovaa Povelba po odnos na Stranite, a drugite izve{tai - vo intervali od tri godini po prviot izve{taj.

2. Stranite }e gi objavat svoite izve{tai.

^len 16 - Razgleduvawe na izve{taite

1. Izve{taite dostaveni do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa vrz osnova na ~lenot 15 gi razgleduva Komitetot na eksperti formiran soglasno ~len 17.

2. Telata ili zdru`enijata koi zakonski postojat kaj ednata Strana mo`at da mu se obra}aat na Komitetot na ekspertite za pra{awa {to se odnesuvaat na obvrskite {to gi prezela taa Strana spored Del III na ovaa Povelba. Po konsultaciite so zainteresiranata Strana, Komitetot na ekspertite, pri podgotvuvaweto na izve{tajot naveden vo stav 3 na ovoj ~len, mo`e da gi zeme predvid tie informacii. Tie tela ili zdru`enija, osven toa, soglasno so Delot II, mo`at da dostavuvaat i izjavi vo vrska so politikata {to ja sproveduva edna od Stranite.

3. Vrz osnova na izve{taite navedeni vo stav 1 i informaciite navedeni vo stav 2, Komitetot na ekspertite podgotvuva izve{taj {to mu se dostavuva na Komitetot na ministrite. Kon izve{tajot se dostavuvaat i eventualnite zabele{ki na Stranite, a Komitetot na ministrite mo`e istiot da go objavi.

4. Izve{tajot naveden vo stav 3 treba da gi opfati predlozite na Komitetot na ekspertite dostaveni do Komitetot na ministrite zaradi eventualno podgotvuvawe na negovi preporaki do edna ili pove}e Strani.

5. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa mu podnesuva na Parlamentarnoto sobranie dvogodi{en detalen izve{taj za realizacijata na ovaa povelba.

^len 17 - Komitet na eksperti

1. Komitetot na eksperti go so~inuvaat po eden ~len od sekoja Strana kogo go imenuva Komitetot na ministrite od spisokot na li~nosti koi imaat najvisok moralen integritet i kompetentnost vo oblasta opfatena so Povelbata, predlo`eni od zainteresiranata Strana.

2. ^lenovite na Komitetot se imenuvaat za period od {est godini, so mo`nost za povtoren izbor. Dokolku nekoj ~len ne mo`e da go ispolni svojot mandat, toj se zamenuva vo soglasnost so procedurata predvidena vo stav 1, a ~lenot koj }e go zameni go ispolnuva vremetraeweto na mandatot na negoviot predhodnik.

3. Komitetot na ekspertite donesuva svoj delovnik za rabota. Negoviot sekretarijat go organizira Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

Del V - Zavr{ni odredbi

^len 18

Ovaa Povelba e otvorena za potpi{uvawe za dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Taa podle`i na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe mu se dostavuvaat na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 19

1. Ovaa Povelba stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca smetano od datumot na koj pet dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa }e ja dadat svojata soglasnost za prifa}awe na Povelbata soglasno odredbite od ~len 18.

2. Za sekoja dr`ava ^lenka koja podocna }e dade soglasnost za prifa}awe na Povelbata, taa stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca smetano od datumot na dostavuvawe na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

^len 20

1. Po stapuvaweto vo sila na ovaa Povelba, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja pokani sekoja dr`ava koja ne e ~lenka na Sovetot na Evropa da & se priklu~i na Povelbata.

2. Za sekoja dr`ava-~lenka koja }e izrazi soglasnost za pristapuvawe, Povelbata stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca smetano od datumot na deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 21

1. Sekoja dr`ava, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, mo`e da izrazi edna ili pove}e rezervi po odnos na stavovite od 2 do 5 na ~lenot 7 od ovaa Povelba. Ne e dozvolena nikakva druga rezerva.

2. Sekoja dr`ava potpisni~ka koja stavila opredelena rezerva vrz osnova na predhodniot stav mo`e celosno ili delumno da ja povle~e izvestuvaj}i go za toa Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Povlekuvaweto stanuva polnova`no na denot na koj Generalniot sekretar go primil toa izvestuvawe.

^len 22

1. Vo sekoj moment, sekoja Strana mo`e da se otka`e od ovaa povelba izvestuvaj}i go za toa Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Otka`uvaweto stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od {est meseci smetano od datumot na koj Generalniot sekretar go primil toa izvestuvawe.

^len 23

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva dr`avite ~lenki na Sovetot i site dr`avi koi pristapile kon ovaa Povelba za:

a) sekoe potpi{uvawe;

b) deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe;

v) sekoj datum na stapuvawe vo sila na ovaa Povelba, soglasno nejzinite ~lenovi 19 i 20;

g) sekoe izvestuvawe primeno vrz osnova na odredbite od ~lenot 3, stav 2;

d) sekoj drug akt, izvestuvawe ili dostavuvawe {to e vo vrska so ovaa Povelba.

Vrz osnova na ova, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, ja potpi{aa ovaa Povelba.

Vo Strazbur, na 5 noemvri 1992, na francuski i na angliski jazik so toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok koj }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zaverena kopija od ovoj dokument na site dr`avi ^lenki na Sovetot na Evropa i na sekoja zemja pokaneta da i se priklu~i na ovaa Povelba.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk