DEL I

Stranite-dogovorni~ki go utvrduvaat kako cel na politikata {to }e ja vodat so site raspolo`livi sredstva, na vnatre{en i nadvore{en plan, sozdavaweto uslovi za vistinska primena na slednite prava i principi:

1. sekoe lice treba da ima mo`nost da zarabotuva za `ivot preku slobodno izbrana rabota;

2. site rabotnici imaat pravo na ednakvi uslovi za rabota;

3. site rabotnici imaat pravo na za{tita pri rabotata;

4. site rabotnici imaat pravo na pravi~na zarabotuva~ka {to im obezbeduva nim i na nivnite semejstva, zadovoluva~ki `ivoten standard;

5. site rabotnici i rabotodava~i imaat pravo na slobodno zdru`uvawe vo nacionalni i me|unarodni ramki zaradi za{tita na svoite ekonomski i socijalni interesi;

6. site rabotnici i rabotodava~i imaat pravo na kolektivno dogovarawe;

7. decata i mladincite imaat pravo na posebna za{tita od fizi~ki i moralni opasnosti na koi se izlo`eni;

8. rabotni~kite-majki, kako i drugite rabotni~ki, vo soodvetni slu~ai, imaat pravo na posebna za{tita pri nivnata rabota;

9. sekoe lice ima pravo na soodvetni uslovi zaradi profesionalna orientacija, so cel da mu se pomogne vo izborot na profesija spored negovite profesionalni sposobnosti i negovite interesi;

10. sekoe lice ima pravo na soodvetni uslovi za profesionalna orientacija;

11. sekoe lice ima pravo da gi koristi site sredstva koi mu ovozmo`uvaat da go so~uva svoeto zdravje vo najdobra sostojba;

12. site rabotnici i licata koi tie gi izdr`uvaat imaat pravo na socijalno osiguruvawe;

13. sekoe lice koe nema dovolno sredstva za `ivot ima pravo na socijalna i zdravstvena pomo{;

14. sekoe lice ima pravo da gi koristi uslugite na slu`bite za socijalni gri`i;

15. sekoe invalidizirano lice ima pravo na profesionalno obrazovanie i na profesionalno i socijalno osposobuvawe bez ogled na pri~inata i prirodata na negoviot invaliditet;

16. semejstvoto, kako osnovna kletka na op{testvoto, ima pravo na socijalna, pravna i ekonomska za{tita koja mu obezbeduva celosen razvoj;

17. majkata i deteto, nezavisno od bra~nata sostojba i od odnosite vo semejstvoto, imaat pravo na soodvetna socijalna i ekonomska za{tita;

18. dr`avjanite na edna od Stranite-dogovorni~ki imaat pravo, na teritorijata na druga Strana-dogovorni~ka, da vr{at dohodovni dejnosti na ramnopravna osnova so dr`avjanite na poslednata, so ograni~uvawa zasnovani na seriozni pri~ini od ekonomski ili socijalen karakter;

19. rabotnicite migranti dr`avjani na edna od Stranite-dogovorni~ki i nivnite semejstva imaat pravo na za{tita i pomo{ na teritorijata na sekoja druga Strana-dogovorni~ka.

DEL II

Stranite dogovorni~ki gi prifa}aat, kako {to e predvideno vo del III, obvrskite {to proizleguvaat od dolunavedenite ~lenovi i stavovi:

^len 1

Pravo na rabota

So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na rabota, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da go priznaat kako edna od nivnite glavni celi i odgovornosti ostvaruvaweto i za~uvuvaweto na najvisoko i najstabilno mo`no nivo na rabota zaradi ostvaruvawe na celosna vrabotenost;

2. na efikasen na~in da go za{tituvaat pravoto na rabotnicite da zarabotuvaat za `ivot preku slobodno izbrana rabota;

3. da formiraat i da odr`uvaat besplatni slu`bi za vrabotuvawe za site rabotnici;

4. da obezbeduvaat ili da unapreduvaat soodvetna profesionalna orientacija, stru~no obrazovanie i prekvalifikacija.

^len 2

Pravo na ednakvi uslovi za rabota

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na ednakvi uslovi za rabota, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da utvrdat razumna dol`ina na dnevnoto i nedelnoto rabotno vreme, so toa {to rabotnata nedela }e bide postepeno smaluvana onolku kolku {to zgolemuvaweto na produktivnosta i drugite faktori toa go ovozmo`uvaat;

2. da predvidat plateni nerabotni denovi;

3. da obezbedat odobruvawe na platen godi{en odmor vo traewe od najmalku dve nedeli;

4. da im obezbedat na rabotnicite vraboteni na opredeleni opasni ili {tetni po zdravjeto rabotni mesta ili skrateno rabotno vreme ili dopolnitelen platen odmor;

5. da obezbedat nedelen odmor koj }e se sovpa|a {to e mo`no pove}e so denot vo nedelata prifaten kako den za odmor spored tradicijata ili navikite vo zemjata ili regionot.

^len 3

Pravo na za{tita pri rabota

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na za{tita pri rabota, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da donesat propisi za bezbednost i za{tita pri rabota;

2. da donesat merki za kontrola na primenata na tie propisi;

3. da gi konsultiraat, koga ima potreba, organizaciite na rabotodava~ite i na rabotnicite za merkite ~ija cel e podobruvawe na bezbednosta i za{titata pri rabota.

^len 4

Pravo na pravi~na zarabotuva~ka

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na pravi~na zarabotuva~ka, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da im go priznaat pravoto na rabotnicite na zarabotuva~ka dovolna za da im obezbedi, nim, kako i na nivnite semejstva, pristoen `ivoten standard;

2. da im go priznaat na rabotnicite pravoto na zgolemena zarabotuva~ka za prekuvremena rabota, so isklu~ok na nekoi posebni slu~ai;

3. da im go priznaat na rabotnicite ma`i i `eni pravoto na ednakva zarabotuva~ka za ednakva rabota;

4. da im go priznaat pravoto na site rabotnici na razumen otkazen rok vo slu~aj na prekin na rabotniot odnos;

5. da dozvolat odbitoci od platite samo pod uslovi i vo ramkite propi{ani so vnatre{ni zakonski ili drugi propisi, ili utvrdeni so kolektivnite dogovori ili arbitra`nite odluki.

Primenata na ovie prava mora da bide obezbedena ili so slobodno sklu~eni kolektivni dogovori ili so zakonski metodi za utvrduvawe na platite, ili na drug na~in koj e vo soglasnsot so doma{nite uslovi.

^len 5

Sindikalni prava

So cel da ja garantiraat ili da ja unapredat slobodata na rabotnicite i rabotodava~ite da formiraat lokalni, nacionalni ili me|unarodni organizacii za za{tita na nivnite ekonomski i socijalni interesi i da se za~lenat vo ovie organizacii, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat, so vnatre{noto zakonodavstvo da ne ja povreduvaat ovaa sloboda, nitu da go primenuvaat na na~in spored koj istata se povreduva. Nivoto na koe garanciite predvideni vo ovoj ~len }e se primenuvaat vo policijata }e bide utvrdeno spored vnatre{nite zakonski ili drugi propisi. Principot na primena na ovie granici za pripadnicite na oru`enite sili i stepenot na koj tie }e se primenuvaat za ovaa kategorija lica, isto taka, se utvrdeni so vnater{nite zakonski ili drugi propisi.

 ^len 6

Pravo na kolektivno pregovarawe

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na kolektivno pregovarawe, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da gi pottiknuvaat paritetnite konsultacii me|u rabotnicite i rabotodava~ite;

2. da go unapreduvaat, koga e toa potrebno i korisno, mehanizmot na slobodni pregovori me|u rabotodava~ite, od edna strana, i organizaciite na rabotnicite, od druga strana, so cel so kolektivni dogovori da se uredat uslovite za rabota;

3. da gi pottiknuvaat voveduvaweto i primenata na soodvetni mehanizmi, za dobrovolno mirewe i arbitra`a pri re{avaweto na rabotnite sporovi;

i im go priznavaat:

4. pravoto na rabotnicite i rabotodava~ite na zaedni~ki akcii vo slu~aj na sudiri na interesite, vklu~uvaj}i go i pravoto na {trajk, so rezerva na obvrskite {to bi mo`ele da proizlezat od va`e~kite kolektivni dogovori.

^len 7

Pravo na decata i mladincite na za{tita

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na decata i na mladincite na za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da ja utvrdat na 15 godini minimalnata vozrast za vrabotuvawe, so toa {to isklu~oci, sepak, se dozvoleni za deca vraboteni na opredeleni lesni raboti bez rizik po nivnoto zdravje, nivniot moral i nivnoto {koluvawe;

2. da utvrdat povisoka minimalna vozrast za vrabotuvawe na oddelni utvrdeni rabotni mesta koi se smetaat kako opasni i nezdravi;

3. da zabranat decata, koi se u{te podle`at na zadol`itelno obrazovanie, da bidat vrabotuvani na raboti koi{to im onevozmo`uvaat steknuvawe na celosno obrazovanie;

4. da ja ograni~at dol`inata na rabotata na rabotnicite pomladi od 16 godini so cel taa da odgovara na barawata na nivniot razvoj i osobeno na potrebite na nivno profesionalno obrazovanie;

5. da go priznaat pravoto na mladite rabotnici i u~enici vo stopanstvoto na pravi~na zarabotuva~ka ili na soodveten nadomestok;

6. da predvidat, ~asovite {to mladincite gi koristat za profesionalno obrazovanie vo tekot na redovnata rabota vo soglasnost so rabotodava~ite, da bidat smetani kako sostaven del na rabotniot den;

7. da utvrdat minimum od tri nedeli za platen godi{en odmor na rabotnicite pomladi od 18 godini;

8. da zabranat vrabotuvawe na rabotnici pomladi od 18 godini na no}na rabota, so isklu~ok na nekoi rabotni mesta utvrdeni so vnatre{nite zakonski ili drugi propisi;

9. da predvidat, rabotnicite pomladi od 18 godini, vraboteni na nekoi rabotni mesta, opredeleni so vnater{nite zakonski ili drugi propisi, da bidat zadol`eni na redovna lekarska kontrola;

10. da obezbedat posebna za{tita od fizi~ki i moralni opasnosti na koi se izlo`eni decata i mladincite i osobeno od onie koi se neposredna ili posredna posledica na nivnata rabota.

^len 8

Pravo na rabotni~kite na za{tita

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na rabotni~kite na za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da im obezbedat na `enite, pred i po poroduvaweto, odmor vo vkupno traewe od najmalku 12 nedeli, bilo kako platen odmor, bilo so soodvetna pomo{ od socijalnoto osiguruvawe ili od javni fondovi;

2. da go smetaat za nelegalno otpu{taweto na `ena od strana na rabotodava~ za vreme na nejzinoto porodilno otsustvo ili taka {to otkazniot rok bi istekol za vreme na toa otsustvo;

3. da im obezbedat na majkite koi gi dojat svoite deca dovolni pauzi nameneti za taa cel;

4. a) da go propi{at vrabotuvaweto na `enskata rabotna raka za no}ni rabotni mesta vo industrijata;

 b) da zabranat sekoe vrabotuvawe na `enska rabotna raka na podzemni raboti vo rudnici, a ako e potrebno, na site raboti {to ne odgovaraat na ovaa rabotna raka zatoa {to se opasni, nezdravi ili prete{ki.

^len 9

Pravo na profesionalna orientacija

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na profesionalna orientacija, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat da formiraat ili da usovr{at, dokolku za toa ima potreba, slu`ba koja }e im pomaga na site lica, vklu~uvaj}i gi i hendikepiranite vo re{avaweto na problemite {to se odnesuvaat na izborot na profesija ili na profesionalno usovr{uvawe, vodej}i smetka za sposobnostite na zainteresiraniot i odnosot me|u niv i mo`nostite na pazarot na trudot; ovaa pomo{ treba da bide besplatna, kako za mladite, vklu~uvaj}i gi i decata od {kolska vozrast, taka i za vozrasnite.

^len 10

Pravo na profesionalno obrazovanie

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na profesionalno obrazovanie, Stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da obezbedat ili da go pottiknuvaat, vo slu~aj na potreba, stru~noto i profesionalnoto obrazovanie na site lica, vklu~uvaj}i gi i hendikepiranite, vo konsultacii so profesionalnite organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite i da im obezbedat sredstva {to }e ovozmo`at pristap na tehni~ko i univerzitetsko obrazovanie, po~ituvaj}i go edinstveniot kriterium za li~na sposobnost;

2. da obezbedat ili da pottiknuvaat sistem za okvalifikuvawe ili drugi sistemi za usovr{uvawe na mladite mom~iwa i devojki, na nivnite raznovidni struki;

3. da obezbedat ili, dokolku za toa ima potreba, da pottiknuvaat:

a) soodvetni lesno dostapni uslovi za obrazovanie na vozrasnite rabotnici;

b) specijalni uslovi za profesionalna prekvalifikacija na vozrasnite rabotnici, {to gi nalagaat tehni~kiot razvoj ili novite dvi`ewa na pazarot na trudot;

4. da go pottiknuvaat celosnoto koristewe na sredstvata predvideni so soodvetni merki, kako {to se:

a) namaluvawe ili ukinuvawe na site danoci i dava~ki;

b) davawe finansiska pomo{ vo oddelni slu~ai;

v) vklu~uvawe vo redovnite rabotni ~asovi na vremeto pominato na dopolnitelna obuka koja rabotnikot, na barawe na rabotodava~ot, ja imal vo tekot na rabotata;

g) obezbeduvawe, po pat na soodvetna kontrola, a vo konsultacija so profesionalnite organizacii na rabotodava~ite i na rabotnicite, na efikasen sistem na obuka i na sekoj drug sistem na obrazovanie na mladite rabotnici i, voop{to, soodvetna za{tita na mladite rabotnici.

^len 11

Pravo na zdravstvena za{tita

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na zdravstvena za{tita, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat, direktno, ili vo sorabotka so javnite i privatnite organizacii, da prezemat soodvetni merki koi imaat za cel osobeno:

1. da se eliminiraat, vo ramkite na mo`noto, pri~inite za slaboto zdravje;

2. da se predvidi formirawe na slu`bi za konsultacii i obrazovanie zaradi podobruvawe na zdravjeto i razvoj na ~uvstvoto za li~na odgovornost vo vrska so zdravstvenata sostojba;

3. da se spre~at, vo ramkite na mo`noto, epidemii, endemii i drugi bolesti.

^len 12

Pravo na socijalno osiguruvawe

So cel da se obezbedi vistinska primena na pravoto na socijalno osiguruvawe Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da vospostavat ili da odr`uvaat sistem na socijalno osiguruvawe;

2. da go odr`uvaat sistemot na socijalno osiguruvawe na zadovolitelno nivo, najmalku na nivo potrebno za ratifikacija na Me|unarodnata konvencija na trudot (br. 102) za minimalnite standardi na socijalnoto osiguruvawe;

3. da nastojuvaat, sistemot na socijalno osiguruvawe postepeno da se podiga na povisoko nivo;

4. da prezemaat merki, preku sklu~uvawe na soodvetni bilateralni ili multilateralni dogovori ili na drug na~in, i pod uslovi predvideni vo tie dogovori, za da se obezbedi:

a) ednakov tretman me|u gra|anite na sekoja od Stranite-dogovorni~ki i dr`avjanite na drugite strani vo odnos na pravata na socijalno osiguruvawe, vklu~uvaj}i gi i benificiite {to proizleguvaat od zakonite za socijalno osiguruvawe, bez ogled na toa na koja teritorija na stranite dogovorni~ki prestojuvaat socijalno osigurenite lica;

b) davawe, za~uvuvawe ili povtorno vospostavuvawe na pravoto na socijalno osiguruvawe so sredstva kako {to e sobirawe na periodite na osiguruvawe ili vrabotenost soglasno propisite na sekoja od Stranite-dogovorni~ki.

^len 13

Pravo na socijalna i zdravstvena pomo{

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na socijalna i zdravstvena pomo{, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da se gri`at, lice, koe ne raspolaga so dovolni izvori na prihodi i koe ne e sposobno samo da gi obezbedi tie prihodi ili da gi dobie od drug izvor, kako {to e pomo{ vo ramkite na sistemot na socijalno osiguruvawe, da mo`e da dobie soodvetna pmo{, a vo slu~aj na bolest, neophodna nega vo zavisnost od negovata zdravstvena sostojba;

2. da se gri`at, na licata koi koristat takva pomo{ od taa pri~ina, da ne im bidat namaleni politi~kite i socijalnite prava;

3. da predvidat deka sekoe lice mo`e da gi dobie, preku nadle`nite javni ili privatni slu`bi, site potrebni soveti i seta li~na pomo{ za da se spre~i, otstrani ili da se namali li~nata ili semejnata potreba za pomo{;

4. da gi primenuvaat odredbite od stav 1, 2 i 3 od ovoj ~len, na ramnopravna osnova, na svoite dr`avjani, kako i na dr`avjanite na drugite Strani-dogovorni~ki koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija, soglasno obvrskite prezemeni so Evropskata konvencija za socijalna i zdravstvena pomo{, potpi{ana vo Pariz na 11 dekemvri 1953 godina.

^len 14

Pravo na pomo{ od slu`bite za socijalni gri`i

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na pomo{ od slu`bite za socijalni gri`i, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da pottiknuvaat formirawe ili da formiraat slu`bi koi }e koristat metodi svojstveni na socijalnata rabota i koi }e pridonesuvaat za blagosostojbata i razvojot na poedincite i grupite vo zaednicata, kako i za nivno prilagoduvawe kon op{testvenata sredina;

2. da go pottiknuvaat u~estvoto na poedinci i na dobrovolni ili drugi organizacii vo formiraweto ili poddr{kata na tie slu`bi.

^len 15

Pravo na profesionalno obrazovanie i na profesionalna i socijalna

rehabilitacija na fizi~ki ili mentalno zaostanati lica

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na profesionalno obrazovanie i profesionalna i socijalna rehabilitacija na fizi~ki ili mentalno zaostanatite lica, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da prezemat soodvetni merki za da im se stavat na raspolagawe na zainteresiranite sredstva za profesionalno obrazovanie, vklu~uvaj}i, ako za toa ima potreba, i specijalni institucii od javen ili privaten karakter;

2. da prezemat soodvetni merki za vrabotuvawe na fizi~ki zaostanatite lica, osobeno so pomo{ na specijalizirani slu`bi za vrabotuvawe, preku koristewe na mo`nostite na za{titnite rabotilnici i merki so koi se pottiknuvaat rabotodava~ite da vrabotuvaat fizi~ki zaostanati lica.

^len 16

Pravo na semejstvoto na socijalna, pravna

i materijalna za{tita

So cel da se sozdadat `ivotni uslovi neophodni za celosen razvoj na semejstvoto, kako osnovna kletka na op{testvoto, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat da ja unapreduvaat materijalnata, pravnata i socijalnata za{tita na semejniot `ivot, osobeno preku socijalni i semejni dodatoci, fiskalni merki, pottiknuvawe na izgradbata na stanovi soodvetni na potrebite na semejstvata, pomo{ na mladi semejstva i drugi soodvetni merki.

^len 17

Pravo na majkata i na deteto na socijalna

 i materijalna za{tita

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na majkata i na deteto na socijalna i materijalna za{tita, Stranite-dogovorni~ki }e gi prezemat site potrebni i soodvetni na taa cel merki, vklu~uvaj}i go i formiraweto i poddr{kata na soodvetni institucii ili slu`bi.

^len 18

Pravo na vr{ewe dohodovna dejnost na teritorijata

na drugite Strani-dogovorni~ki

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na vr{ewe dohodovna dejnost na teritorijata na sekoja druga Strana-dogovorni~ka, Stranite dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. poliberalno da gi primenuvaat postojnite propisi;

2. da gi poednostavat va`e~kite formalnosti i da gi namalat ili ukinat administrativnite i drugite dava~ki {to gi pla}aat stranskite rabotnici ili nivnite rabotodava~i;

3. da gi liberaliziraat, poedine~no ili kolektivno, propisite so koi se regulira vrabotuvaweto na stranskite rabotnici;

i go priznavaat:

4. pravoto na nivnite dr`avjani da ja napu{tat zemjata za da vr{at dohodovna dejnost na teritorijata na drugite Strani-dogovorni~ki.

^len 19

Pravo na rabotnicite migranti i na nivnite semejstva

na za{tita i pomo{

So cel da obezbedat vistinska primena na pravoto na rabotnicite migranti i na nivnite semejstva na za{tita i pomo{ na teritorijata na sekoja druga Strana-dogovorni~ka, Stranite-dogovorni~ki se obvrzuvaat:

1. da utvrdat deka postojat soodvetni besplatni slu`bi zadol`eni da im pomagaat na tie rabotnici i osobeno da im dostavuvaat to~ni informacii i da gi prezemaat site potrebni merki, kolku {to toa go dozvoluvaat vnatre{nite zakonski i drugi propisi, protiv sekoja la`na propaganda vo vrska so emigracijata i imigracijata;

2. vo ramkite na svojata teritorijalna nadle`nost, da donesat soodvetni merki za da se olesni zaminuvaweto, patuvaweto i prifa}aweto na tie rabotnici i nivnite semejstva i da im obezbedat, vo ramkite na svojata teritorijalna nadle`nost, za vreme na patuvaweto, potrebna medicinska i zdravstena slu`ba kako i dobri higienski uslovi;

3. da ja unapreduvaat sorabotkata, spored slu~ajot, me|u javnite ili privatnite socijalni slu`bi na zemjite na emigracijata i na zemjite na imigracijata;

4. da im garantiraat na rabotnicite koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija, dokolku ovaa materija e regulirana so zakonski i drugi propisi, ili e vo nadle`nost na upravnite vlasti, ne polo{ tretman od onoj na nivnite gra|ani vo odnos na slednite pra{awa:

a) zarabotuva~ka i drugi uslovi za vrabotuvawe i rabota;

b) ~lenuvawe vo sindikalnite organizacii i u`ivawe na pogodnostite predvideni so kolektivnite dogovori;

v) smestuvawe;

5. da im obezbedat na onie rabotnici, koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija, ne polo{ tretman od onoj na nivnite gra|ani vo odnos na danocite, taksite i pridonesite vo vrska so trudot {to gi pla}a rabotnikot;

6. da go olesnat, kolku e toa mo`no, spojuvaweto na semejstvoto na rabotnikot migrant na koj mu e dozvoleno da prestojuva na taa teritorija;

7. da im obezbedat na onie rabotnici koi legalno se nao|aat na nivnata teritorija ne polo{ tretman pred sudovite od onoj na nivnite gra|ani za pra{awa navedeni vo ovoj ~len;

8. da im garantiraat na rabotnicite koi legalno prestojuvaat na nivnata teritorija deka mo`e da bidat proterani samo ako ja zagrozat bezbednosta na dr`avata ili ako go povredat javniot poredok ili obi~aite.

9. da im dozvolat na rabotnicite migranti, vo ramkite utvrdeni so zakon, transfer na onolku zarabotuva~ka i za{tedi kolku {to tie sakaat da prefrlat;

10. da gi pro{irat za{titata i pomo{ta predvideni so ovoj ~len na rabotnicite migranti koi rabotat za svoja smetka, dokolku ovie merki mo`at da se primenat na navedenaa kategorija.

DEL III

^len 20

O b v r s k i

1. Sekoja od Stranite-dogovorni~ki se obvrzuva:

 a) da go prifati delot I od ovaa Podelba kako izjava vo koja se utvrduvaat celite {to taa }e gi ostvaruva so site sredstva soglasno so odredbite od vovedniot stav na spomenatiot del:

 b) da prifati najmalku pet od slednite sedum ~lenovi od delot II od Povelbata: 1,5,6,12,13,16 i 19;

v) da prifati dopolnitelen broj ~lenovi ili stavovi nabroeni vo delot II od Povelbata {to taa }e gi izbere, so toa {to vkupniot broj na nabroenite ~lenovi i stavovi {to gi prifatila da ne bide pomal od 10 ~lenovi ili 45 stavovi.

2. ^lenovite ili stavovite izbrani soglasno odredbite od alineite b) i v) od stavot 1 na ovoj ~len, Stranata-dogovorni~ka }e gi notificira do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa vo momentot na deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija ili odobruvawe.

3. Sekoja od Stranite-dogovorni~ki mo`e, vo sekoj moment potoa, da izjavi, so notifikacija upatena do Generalniot sekretar, deka go prifa}a sekoj drug nabroen ~len ili stav od delot II od Povelbata, a {to se u{te ne go prifatila soglasno odredbite od stav 1 od ovoj ~len. Ovie dopolnitelni obvrski }e bidat smetani kako sostaven del na ratifikacijata ili odobruvaweto i }e imaat isti efekti od momentot na istekot na triesetiot den smetano od denot na notifikacijata.

4. Generalniot sekretar }e gi izvesti site dr`avi potpisni~ki i Generalniot direktor na Me|unarodnoto biro na trudot za sekoja notifikacija {to ja primil soglasno ovoj del od Povelbata.

5. Sekoja Strana-dogovorni~ka }e raspolaga so sistem na inspekcija na trudot soodveten na nejzinite vnatre{ni uslovi.

DEL IV

^len 21

Izve{tai za prifatenite odredbi

Stranite-dogovorni~ki sekoja vtora godina }e mu podnesuvaat na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, vo forma opredelena od Sovetot na ministrite, izve{taj za primenata na odredbite od del II od Povelbata {to gi prifatile.

^len 22

Izve{tai za odredbite {to ne se prifateni

Stranite-dogovorni~ki }e mu podnesuvaat na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, vo opredeleni intervali i na barawe na Sovetot na ministrite, izve{tai za odredbite od delot II od Povelbata {to tie ne gi prifatile vo momentot na ratifikacijata ili odobruvaweto, nitu so dopolnitelna notifikacija. Sovetot na ministrite }e utvrdi, vo opredeleni intervali, za koi odredbi }e bidat barani ovie izve{tai i koja }e bide nivnata forma.

^len 23

Dostavuvawe na kopii

1. Sekoja od Stranite-dogovorni~ki }e dostavuva kopii od izve{taite predvideni vo ~lenovite 21 i 22 do nacionalnite organizacii koi se ~lenki na me|unarodnite organizacii na rabotodava~ite i rabotnicite {to }e bidat povikani, soglasno ~len 27 stav 2, da ispratat svoi pretstavnici vo potkomitetot na Socijalniot vladin komitet.

2. Stranite-dogovorni~ki }e mu gi dostavat na Generalniot sekretar site zabele{ki na spomenatite izve{tai dobieni od ovie nacionalni organizacii dokolku tie toa go pobaraat.

^len 24

Razgleduvawe na izve{taite

Izve{taite dostaveni do Generalniot sekretar soglasno ~lenovite 21 i 22 }e bidat razgledani od Komitet na eksperti koj, isto taka, }e raspolaga so site zabele{ki dostaveni do Generalniot sekretar soglasno stav 2 od ~lenot 23.

^len 25

Komitet na eksperti

1. Komitetot na eksperti }e bide sostaven od najmnogu sedum ~lenovi {to }e gi opredeli Sovetot na ministrite od spisokot na nezavisni eksperti so najvisok integritet i priznata stru~nost vo socijalnata oblast na me|unaroden plan, {to }e gi predlo`at Stranite dogovorni~ki.

2. ^lenovite na Komitetot }e bidat imenuvani za period od {est godini. Nivniot mandat }e mo`e da se obnovi. Sepak, mandatite na dvajca od ~enovite opredeleni pri prvoto imenuvawe }e iste~at po zavr{uvaweto na period od ~etiri godini.

3. ^lenovite ~ij mandat }e zavr{i po istekot na prvi~niot period od ~etiri godini }e bidat opredeleni so `drepka od strana na Sovetot na ministrite vedna{ po prvoto imenuvawe.

4. ^len na Komitetot na eksperti imenuvan da zameni ~len ~ij mandat ne e iste~en go dovr{uva mandatot na svojot prethodnik.

^len 26

U~estvo na Me|unarodnata organizacija na trudot

Me|unarodnata organizacija na trudot }e bide pokaneta da opredeli eden pretstavnik vo sovetodavno svojstvo, da u~estvuva vo donesuvaweto odluki na Komitetot na eksperti.

^len 27

Potkomitet na Socijalniot vladin komitet

1. Izve{taite na Stranite dogovorni~ki kako i zaklu~ocite na Komitetot na eksperti }e mu bidat staveni na razgleduvawe na eden potkomitet na Socijalniot vladin komitet na Sovetot na Evropa.

2. Ovoj potkomitet }e bide sostaven od po eden pretstavnik na sekoja Strana-dogovorni~ka. Toj }e povika najmnogu dve me|unarodni organizacii na rabotodava~i i dve me|unarodni organizacii na rabotnici da ispratat posmatra~i, vo sovetodavno svojstvo, na negovite sostanoci. Toj, isto taka, }e mo`e da povika na konsultacii najmnogu dva pretstavnika na me|unarodni nevladini organizacii koi imaat sovetodaven status vo Sovetot na Evropa, za pra{awa za koi tie se posebno kvalifikuvani, kako na primer, socijalna blagosostojba i materijalnata i socijalnata za{tita na semejstvoto.

3. Potkomitetot }e mu podnese na Sovetot na ministrite izve{taj so svoi zaklu~oci zaedno so izve{tajot na Komitetot na eksperti.

^len 28

Sovetodavno sobranie

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e mu gi dostavi na Sovetodavnoto sobranie zaklu~ocite na Komitetot na eksperti. Sovetodavnoto sobranie }e mu go dostavi na Sovetot na ministrite svoeto mislewe za ovie zaklu~oci.

^len 29

Sovet na ministrite

Sovetot na ministrite, so dvotretinsko mnozinstvo od ~lenovite koi imaat pravo da zasedavaat, vrz osnova na izve{tajot na potkomitetot i otkako }e go konsultira Sovetodavnoto sobranie, mo`e da upati potrebni preporaki na sekoja od Stranite-dogovorni~ki.

DEL V

^len 30

Ukinuvawe na obvrskite vo slu~aj na vojna ili javna opasnost

1. Vo slu~aj na vojna ili vo slu~aj na druga javna opasnost koja go zagrozuva opstanokot na nacijata, sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e da prezeme merki so koi se ukinuvaat obvrskite predvideni vo ovaa Povelba, samo vo slu~aite koga toa go bara situacijata i pod uslov tie merki da ne bidat vo sprotivnost so drugite obvrski {to proizleguvaat od me|unarodnoto pravo.

2. Sekoja Strana dogovorni~ka koja go iskoristila pravoto na ukinuvawe na obvrskite, go informira Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za site merki {to gi prezela i za pri~inite {to ja naterale na toa. Taa e dol`na, isto taka, da go izvesti Generalniot sekretar za datumot na koj ovie merki prestanale da va`at i na koj odredbite od Povelbata {to gi prifatila stapuvaat povtorno na sila.

3. Generalniot sekretar }e gi informira drugite Strani-dogovorni~ki i Generalniot direktor na Me|unarodnoto biro na trudot za site izvestuvawa primeni soglasno stav 2 od ovoj ~len .

^len 31

Ograni~uvawa

1. Po prifa}aweto na pravata i principite utvrdeni vo del I i nivnoto efikasno sproveduvawe taka kako {to e predvideno vo del II, tie ne mo`at da bidat predmet na ograni~uvawa {to ne se predvideni vo delovite I i II so isklu~ok na onie predvideni so zakon i onie {to se neophodni vo edno demokratsko op{testvo, so cel da se garanira po~ituvawe na pravata i slobodite na drugite ili da za{titat javniot poredok, nacionalnata bezbednost, javnoto zdravje i dobrite obi~ai.

2. Ograni~uvawata vo odnos na pravata i obvrskite priznati so Povelbata, mo`at da bidat primeneti samo za celi za koi se predvideni.

^len 32

Odnosi me|u Povelbata i vnatr{enoto pravo

 ili me|unarodnite dogovori

Odredbite od ovaa Povelba ne se sprotivni na odredbite od vnatre{noto pravo i bilateralnite ili multilateralnite spogodbi, konvencii ili dogovori koi {to se ili }e stapat vo sila, a koi {to bi bile popovolni za za{titenite lica.

 ^len 33

Sproveduvawe vrz osnova na kolektivnite dogovori

1. Vo dr`avite ~lenki vo koi odredbite od stavovite 1,2,3,4 i 5 od ~len 2, stavovite 4,6 i 7 od ~len 7 i stavovite, 1,2,3 i 4 od ~lenot 10 od del II na ovaa Povelba, normalno proizleguvaat od sklu~enite dogovori me|u rabotodava~ite ili organizaciite na rabotodava~ite i organizaciite na rabotnicite ili se realiziraat na drug na~in, a ne po zakonski pat, Stranite-dogovorni~ki mo`at da prezemat oddelni obvrski, a }e se smeta deka tie se ispolneti otkako spomenatite odredbi so pomo{ na tie dogovori ili so drugi sredstva bidat primeneti na pogolemoto mnozinstvo zainteresirani rabotnici.

2. Vo dr`avite ~lenki vo koi ovie odredbi normalno proizleguvaat od zakonodavstvoto, Stranite-dogovorni~ki mo`at, isto taka, da prezemat oddelni obvrski, a }e se smeta deka tie se ispolenti ako ovie odredbi so zakon bidat primeneti na pogolemoto mnozinstvo zainteresirani rabotnici.

^len 34

Teritorijalna primena

1. Ovaa Povelba se primenuva na mati~nata teritorija na sekoja Strana-dogovorni~ka. Sekoja vlada potpisni~ka mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili odobruvawe, so izjava dostavena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja precizira teritorijata {to za taa cel se smeta za nejzina mati~na teritorija.

2. Sekoja Strana-dogovorni~ka, vo momentot na ratifikacijata ili odobruvaweto na ovaa Povelba ili vo sekoj moment potoa, so notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, mo`e da izjavi deka Povelbata, vo celina ili delumno, }e se primenuva na onaa ili onie nemati~ni teritorii utvrdeni vo spomenatata izjava za koi taa gi obezbeduva me|unarodnite odnosi ili ima me|unarodna odgovornost. Taa }e gi navede vo spomenatata izjava ~lenovite i stavovite od delot II na Povelbata {to gi prifa}a kako zadol`itelni za sekoja od teritoriite navedeni vo izjavata.

 3. Povelbata }e se primenuva na teritorijata ili na teritoriite navedeni vo izjavata od prethodniot stav po~nuvaj}i od triesetiot den po datumot na koj Generalniot sekretar }e ja primi notifikacijata na ovaa izjava.

4. Sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e, vo sekoj moment potoa, so notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da izjavi deka, {to se odnesuva do eden ili pove}e teritorii na koi se primenuva Povelbata soglasno stav 2 od ovoj ~len, taa go prifa}a kako zadol`itelen sekoj nabroen ~len ili stav {to se u{te ne go prifatila po odnos na taa ili tie teritorii. Ovie dopolnitelni obvrski }e se smetaat kako integralen del na prvi~nata izjava vo odnos na teritorijata za koja stanuva zbor i }e gi imaat istite efekti po~nuvaj}i od triesetiot den po datumot na notifikacijata.

5. Generalniot sekretar }e im ja dostavi na drugite vladi potpisni~ki i na Generalniot direktor na Me|unarodnoto biro na trudot sekoja notifikacija {to }e mu bide dostavena soglasno ovoj ~len.

^len 35

Potpi{uvawe, ratifikacija, stapuvawe na sila

1. Ovaa Povelba e otvorena za potpi{uvawe od ~lenkite na Sovetot na Evropa. Taa }e bide ratifikuvana ili odobrena. Instrumentite za ratifikacija ili za odobruvawe }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar.

2. Ovaa Povelba stapuva vo sila triesetiot den po datumot na deponiraweto na pettiot instrument za ratifikacija ili odobruvawe.

3. Za sekoj potpisnik koj }e ja ratifikuva podocna, Povelbata stapuva na sila triesetiot den po datumot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili podobruvawe.

4. Generalniot sekretar }e gi izvesti site ~lenki na Sovetot na Evropa i Generalniot direktor na Me|unarodnoto biro na trudot za stapuvawe vo sila na Povelbata, za imiwata na stranite-dogovorni~ki koi ja ratifikuvale ili prifatile i za deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija ili odobruvawe izvr{eno dopolnitelno.

^len 36

Amandmani

Sekoj ~len na Sovetot na Evropa mo`e da predlo`i amandamni kon ovaa Povelba so obra}awe do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar }e im gi dostavi na drugite ~lenki na Sovetot na Evropa taka predlo`enite amandmani. Tie }e bidat razgledani od Sovetot na ministrite i dostaveni do Sovetodavnoto sobranie zaradi dobivawe mislewe. Sekoj amadman prifaten od Sovetot na ministrite }e stapi na sila triesetiot den smetano od denot koga site Strani-dogovorni~ki }e go izvestat Generalniot sekretar za negovoto prifa}awe. Generalniot sekretar }e gi izvesti site dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa i Direktorot na Me|unarodnoto biro na trudot za stapuvawe na sila ovie amandmani.

^len 37

Otka`uvawe

1. Nitu edna Strana-dogovorni~ka ne mo`e da ja otka`e ovaa Povelba pred istekot na periodot od pet godini smetano od datumot na koj Povelbata stapila na sila za taa Strana, ili pred istekot od sekoj drug dopolnitelen period od dve godini, a vo sekoj slu~aj, po istekot na {estmese~en otkazen rok za koj }e go izvesti Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, koj za ovaa }e gi informira drugite Strani-dogovorni~ki i direktorot na Me|unarodnoto biro na trudot. Ovaa otka`uvawe ne vlijae na va`nosta na Povelbata vo odnos na drugite Strani-dogovorni~ki, pod uslov nivniot broj nikoga{ da ne bide pod pet.

2. Sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e, soglasno odredbite od prethodniot stav, da ja otka`e primenata na sekoj ~len ili stav od delot II od Povelbata {to gi prifatila, pod uslov brojot na ~lenovite ili stavovite so koi ovaa Strana-dogovorni~ka e obvrzana da ne bide nikoga{ pomal od 10 vo prviot slu~aj i od 45 vtoriot, a brojot na ~lenovite ili stavovite da gi sodr`i ~lenovite izbrani od Stranata-dogovorni~ika me|u onie koi posebno se navedeni vo ~lenot 20, stav 1 alineja b.

3. Sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e da ja otka`e ovaa Povelba ili sekoj ~len ili stav od delot II od Povelbata soglasno uslovite predvideni vo stav 1 od ovoj ~len, za sekoja teritorija na koja se primenuva Povelbata, vrz osnova na izjava dadena soglasno stav 2, ~len 34.

^len 38

Aneks

Aneksot kon ovaa Povelba pretstavuva nejzin sostaven del.

Vrz osnova na {to, potpisnicite, ovlasteni za toa, ja potpi{aa ovaa Povelba.

Vo Torino, na 18 oktomvri 1961 godina, na francuski i na angliski jazik, so toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok {to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Evropa }e im dostavi zaverena kopija na site potpisni~ki.

ANEKS

KON SOCIJALNATA POVELBA

Dosegot na Socijalnata povelba vo pogled na interesite na za{titenite lica:

 1. Bez da bidat povredeni odredbite na ~len 12, stav 4 i ~len 13 stav 4, za lica opfateni vo ~lenovite od 1 do 17 se smetaaat i strancite samo dokolku se dr`avjani na drugite Strani-dogovorni~ki i dokolku legalno pretstojuvaat i rabotat na teritorijata na zainteresiranata Strana-dogovorni~ka, pri {to se razbira deka navedenite ~lenovi treba da se tolkuvaat vo smisla na odredbite od ~lenovite 18 i 19.

Ova tolkuvawe ne go isklu~uva pro{iruvaweto na sli~ni prava na drugi lica od koja i da e Strana-dogovorni~ka.

2. Sekoja Strana-dogovrni~ka na begalcite koi se opfateni so definicijata od @enevskata konvencija od 28 juli 1951 godina, {to se odnesuva na statusot na begalcite koi regulirano prestojuvaat na nejzinata teritorija, }e im dade {to e mo`no po povolen tretman, a vo sekoj slu~aj ne pomalku povolen od onoj na koj taa e obrzana soglasno Konvencijata od 1951 godina, kako i soglasno site drugi postojni me|unarodni dogovori koi {to se primenuvaat na pogore spomenatite begalci.

DEL I i DEL II

To~ka 18 ^len 18, stav 1

Se razbira deka ovie odredbi ne se odnesuvaat na vleguvaweto na teritorijata na Stranite-dogovorni~ki i so niv ne se vr{i povreda na odredbite od Evropskata konvencija za dvi`ewe i prestoj na stranci, potpi{ana vo Pariz na 13 dekemvri 1995 godina.

DEL II

^len 1, stav 2

Ovaa odredba ne bi mo`ela da se tolkuva nitu vo smisla deka gi zabranuva nitu deka gi dozvoluva uslovite ili praktikata na sindikalnoto osiguruvawe.

^len 4, stav 4

Ovaa odredba }e bide tolkuvana vo smisla deka ne se zabranuva momentalno otpu{tawe vo slu~aj na te{ka povreda na rabotnite obvrski.

^len 4, stav 5

Se razbira deka sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e da prezeme obvrska soglasno ovoj stav dokolku zadr{kite od platite se zabraneti za najgolemiot broj rabotnici, ili so zakon ili so kolektiven dogovor ili arbitra`na odluka, a edinstveni isklu~oci se licata koi ne se opfateni vo tie instrumenti.

^len 6, stav 4

Se razbira deka sekoja Strana-dogovorni~ka mo`e za sebe so Zakon da go uredi koristeweto na pravoto na {trajk, pod uslov sekoe drugo eventualno ograni~uvawe na ova pravo da mo`e da bide opravdano vrz osnova na ~lenot 31.

^len 7, stav 8

Se smeta deka Stranata-dogovorni~ka ja ispolnila obvrskata predvidena vo ovoj stav, ako vo soglasnost so duhot na taa obvrska predvidi vo svoeto zakonodavstvo deka golemo mnozinstvo maloletnici do 18 godini nema da bidat vrabotuvani na no}na rabota.

^len 12, stav 4

Zborovite "i pod uslovi predivdeni vo tie dogovori", {to se navedeni vo uvodot na ovoj stav, zna~at deka za pomo{ta koja ne zavisi od sistemot na dava~ki, Stranata-dogovorni~ka mo`e da bara protek na odreden period na prestoj pred da ja odobri pomo{ta na dr`avjanite na drugite Strani-dogovorni~ki.

^len 13, stav 4

Vladite koi ne se Strani na Evropskata konferencija za socijalna i zdravstvena pomo{ mo`at da ja ratifikuvaat Socijalnata povelba, vo odnos na ovoj stav, pod rezerva da im dadat na dr`avjanite na drugite Strani-dogovorni~ki tretman koj e vo soglasnost so odredbite na spomenatata Konvencija.

^len 19, stav 6

Za primena na ovaa odredba, poimite "semejstvo na rabotnikot migrant" se tolkuvaat taka {to gi podrazbiraat najmalku soprugata na rabotnikot i negovite deca pomladi od 21 godina koi gi izdr`uva.

DEL III

Se razbira deka Povelbata sodr`i pravni obvrski od me|unaroden karakter ~ija {to primena podle`i samo na kontrolata predvidena vo delot IV .

^len 20, stav 1

Se razbira deka pod "nabroeni stavovi" mo`e da se sfatat ~lenovite koi sodr`at samo eden stav.

DEL V

^len 30

Poimite "vo slu~aj na vojna ili vo slu~aj na druga javna opasnost" se tolkuvaat taka {to ja pokrivaat i zakanata od vojna.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk