KIRO GLIGOROV

Pretsedatel na Republika Makedonija

     G O V O R

po povod 50-godi{ninata na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava

Skopje, 10 dekemvri 1998god.

Po~ituvani dami i gospoda,

Ekselencii, dragi prijateli,

Mi pretstavuva osobena ~est i zadovolstvo da vi se obratam  po povod golemiot jubilej, 50-godi{ninata od usvojuvaweto na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava na ON koj se odbele`uva vo celiot svet.

To~no polovina vek izmina od donesuvaweto na  ovoj bazi~en dokument za ~ovekovite  prava. Vo vremeto koga be{e usvoena Univerzalnata deklaracija nikoj ne mo`e{e da  predvidi deka taa }e ima tolku golemo vlijanie vrz razvivaweto na svesta na lu|eto za zna~eweto na ~ovekovite prava, kako na nacionalno, taka i na globalno nivo. Taa se potvrdi kako izraz na naj{irok me|unaroden konsenzus okolu osnovnite postulati na ~ovekovoto dostoinstvo, koe vo vremiwata pred toa, be{e seriozno zagrozeno. So donesuvaweto na Deklaracijata, pred 50 godini, svetot vsu{nost reagira{e na traumite, stradawata i gubeweto na doverbata vo ~ove~kiot rod, koi bea rezultat na haosot i tragediite na Vtorata svetska vojna, koja gi li{i lu|eto od nivnoto dostoinstvo, im gi odzede site prava i rezultira{e so gubewe na samopo~itta i me|usebnata doverba.

Univerzalnata deklaracija be{e prviot ~ekor kon vospostavuvawe na osnovata na idnata pravna ramka za me|unarodnata za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot. Denes taa so pravo mo`e da go nosi atributot na bazi~en standard i cel {to treba da ja dostignat site lu|e i nacii.

Ovoj jubilej e povod site nie da se potsetime na seto ona {to e postignato vo za{titata na ~ovekovite prava vo izminatite 50 godini.No, da se potsetime i  na site `rtvi i  progonuvani poradi borbata za ostvaruvawe na ovie prava na site svetski meridijani. Istovremeno, da ja potencirame potrebata od unapreduvawe na ostvaruvaweto na pravdata i spravedlivosta od site i za site. Da proglasime beskompromisna borba protiv zloupotrebite na ~ovekovite prava i so pogolema upornost da im se sprotivvstavime na site koi gi kr{at ~ovekovite prava.

Vo Univerzalnata deklaracija imame sigurna inspiracija za toa, no i za site podocne`ni doma{ni i me|unarodno - pravni instrumenti vo ovaa oblast. Vo ovaa smisla, na Obedinetite nacii i ovoj pat mora da im se oddade priznanie za kreiraweto na najuniverzalniot, globalno prifatliv kodeks za ~ovekovite prava, sostaven od Deklaracijata, kako i od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava i od drugite osnovni konvencii.

Dami i gospoda, ovoj Jubilej e vistinski povod za rekapitulacija na postignatoto i poso~uvawe na obvrskite kon koi treba da gi naso~ime na{ite idni napori vo ovaa oblast.

Posebno vnimanie zaslu`uva pra{aweto na implemen-tacijata na me|unarodnite normi vo oblasta na ~ovekovite prava. Za polovina vek e  sozdadena impresivna infrastruktura na standardi koi gi pokrivaat re~isi site kategorii na ~ovekovite prava i slobodi. I ,se ~ini deka bi bila jalova sekakva natamo{na proliferacija na instrumentite za ~ovekovi prava, dokolku izostane implementacija na postoe~kite.  Zaradi toa  na{ite napori pred se treba da bidat naso~eni kon sozdavawe uslovi za realno implementirawe na prifatenite standardi. Sekako, primarna odgovornost za toa ja nosat vladite, no nikako ne smeeme da izgubime od vid deka po~ituvaweto na ~ovekovite prava e i legitimna gri`a na me|unarodnata zaednica, {to u{te edna{ be{e reafirmirano na Vienskata konferencija za ~ovekovi prava. Se razbira, toa  ne treba i ne smee da go sopre procesot na natamo{no vostanovuvawe standardi vo oblasta na ~ovekovite prava.

Vo poslednite 50 godini me|unarodnata zaednica, za `al, be{e svedok na mnogu slu~ai na zlostorstva protiv ~ove{tvoto, voeni zlostorstva, genocidni akti i brojni prekr{uvawa na ~ovekovite prava. Pove}edeceniskite napori na me|unarodnata zaednica za osnovawe na Me|unarodniot krivi~en sud, kako neophoden element vo borbata protiv ovie najte{ki oblici na kr{ewe na ~ovekovite prava, kone~no vrodija so plod. Se nadevame deka so funkcioniraweto na ovoj Sud, formiran ovaa godina vo Rim, ~ij Statut go potpi{a i Republika Makedonija, }e se ostvari mototo vo kampawata za negovoto vospostavuvawe - nema ~ovekovi prava bez pravda.

Po~ituvaweto na ~ovekovite prava e direktno povrzano so za~uvuvaweto na mirot i stabilnosta. Vojnite, kako {to mo`eme, za `al, da se uverime i vo ova vreme i na ovoj prostor, najlesno izbuvnuvale tamu kade {to se zagrozeni osnovnite ~ovekovi prava. Zaradi toa od posebno zna~ewe e preventivnoto deluvawe vo za{titata na pravata i slobodite na ~ovekot,bidejki i najskromnite akcii od preventiven karakter mo`at da napravat mnogu pove}e otkolku najskapite operacii koi se prezemaat duri otkako }e se dovede vo pra{awe ~ovekoviot `ivot. Tokmu zatoa, oblasta na ~ovekovite prava e vistinski predizvik za preventivnata diplomatija.

Pra{aweto koe i natamu ostanuva otvoreno e odnosot me|u ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, od edna strana, i gra|anskite i politi~kite prava, od druga strana. Fakt e  deka najdobri preduslovi za ekonomskiot i socijalniot progres se demokratijata i vladeeweto na pravoto. No, isto taka podobruvaweto na ekonomskata i socijalnata sostojba pozitivno vlijae vrz podobruvaweto na politi~kite prava, kako i vrz namaluvaweto na tenziite vo edno op{testvo.

Razvojot na me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot gi inkorporira i  pravata na `enata i za{titata na decata. Vo izminatiot period e postignat zna~aen napredok vo garantiraweto i implementiraweto na ovie  prava. Prifaten e principot na ednakvost me|u ma`ot i `enata, statusot na semejstvoto, a obezbedeni se i {iroki mo`nosti za podobruvawe na polo`bata na `enite i decata vo op{testvata. No, treba u{te mnogu  da se stori za  realna implementacija na ovie prava , za  sovladuvawe na stereotipite i predrasudite vo ovaa oblast, i {to e u{te pozna~ajno vo otstranuvaweto na pri~inite na nivnata neramnopravnost i zloupotreba , koi naj~esto se povrzani so siroma{tijata i nepostoewe uslovi za obrazovanie.

Vo uslovi koga , vo sporedba so porano, rapidno e zgolemen brojot na dr`avite potpisni~ki na me|unarodnite dokumenti, se nametna i potrebata od utvrduvawe regionalni instrumenti od ovaa oblast . Vo Evropa, kon koja se upateni i na{ite pogledi i streme`i, se razvi  bogata gama na vakvi dokumenti me|u koi po~esno mesto, sekako , ima Evropskata konvencija za ~ovekovite prava koja pretstavuva gordost za sekoj gra|anin na Evropa. Taa za prv pat vo istorijata vospostavuva sudska za{tita na utvrdenite prava i slobodi. So ova, kako i so pravno - obvrzuva~kiot karakter na presudite na Evropskiot sud , Evropskata konvencija pretstavuva najsofisticiraniot instrument za me|unarodno - pravna za{tita na ~ovekovite prava. Kontrolniot sistem na Evropskata konvencija e zna~itelno zasilen so kreiraweto na edinstveniot Evropski sud za ~ovekovi prava koj ima jurisdikcija za site slu~ai i ~ija procedura za individualni aplikacii e zadol`itelna za site dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa.

Osobeno zna~ewe vo ovaa oblast imaat i pra{awata povrzani so malcinskite prava. Radikalna presvrtna to~ka vo ovaa smisla be{e padot na Berlinskiot yid i politi~kite nastani {to molnevito se slu~uvaa potoa. Taka, po~ituvaweto na pravata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva, so pravo, stana merilo na demokrati~nosta na sekoja zemja, a istovremeno  klu~ za stabilnosta i demokratskiot razvoj i bazi~en interes na me|unarodnata zaednica. So usvojuvaweto na Deklaracijata na ON za pravata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva, me|unarodnata zaednica jasno se opredeli za obezbeduvawe  efikasna ednakvost  na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo demokratskite op{testva. Kako ~lenka na Obedinetite nacii na{ata zemja dava silna poddr{ka na vakvata globalna politika.

Vo ovoj pogled, isklu~itelno se  zna~ajni i  dvata instrumenti na Sovetot na Evropa: Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva i Evropskata povelba za regionalnite ili malcinskite jazici koi imaat obvrzuva~ko dejstvo . Vake najgolemiot broj evropski zemji gi imaat potpi{ano, odnosno ratifikuvano ovie  dokumenti. Nie toa go napravivme bez nikakvi rezervi. Od posebno zna~ewe e {to so novnoto potpi{uvawe, svojata opredelba da gi po~ituvaat malcinskite prava i jazici, ja imaat iska`ano i drugite zemji od regionot na Jugoisto~na Evropa.Ocenuvame deka i toa }e pridonese kon natamo{noto prodlabo~uvawe na doverbata i razbiraweto me|u zemjite i narodite od regionot, unapreduvaweto na dobrososedski odnosi i  stabilnosta na celiot region. Istovremeno, vo ovaa oblast sorabotuvame, kako {to e poznato, i so Kancelarijata na Visokiot komesar za nacionalnite malcinstva vo ramkite na OBSE.

Dami i gospoda,

Kako {to veke istaknav, Republika Makedonija visoko gi ceni i uva`uva postojanite zalo`bi na me|unarodnata zaednica za po~ituvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava. Vo soglasnost so takvata opredelba Republika Makedonija e ~lenka na site fundamentalni konvencii, na globalno i na regionalno nivo, za za{tita na ~ovekovite prava. Isto taka, Republika Makedonija gi po~ituva site relevantni dokumenti na OBSE i ja temeli svojata politika vrz ovie zna~ajni politi~ki principi.

Republika Makedonija vo periodot na tranzicija mu posveti osobeno vnimanie na procesot za usoglasuvawe na doma{nata legislativa i praksa so me|unarodnite standardi vo oblasta na ~ovekovite prava. Soglasno Ustavot, standardite na ovie me|unarodni instrumenti se ve}e vgradeni vo doma{nata legislativa, tie pretstavuvaat del od doma{noto pravo,  direktno se  primenlivi vo doma{niot poredok, a nivnoto sproveduvawe e eden od na{ite najzna~ajni prioriteti. Jas sum ubeden deka na toa i vo idnina }e mu se posvetuva zaslu`enoto vnimanie.

Na ova mesto treba  da se potencira  ulogata na pravniot sistem , posebno na sekoj  sudija vo primenuvaweto na odredbite za za{titata na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot. Treba da se ima predvid deka veke sekoja, bukvalno sekoja kone~na i pravosilna presuda na makedonski sud mo`e da bide  predmet na potencijalna revizija pred Evropskiot sud za ~ovekovite prava. Ottuka, sekoj sudija, no  i site dr`avni slu`benici koi po svojata funkcija, na ovoj ili na onoj na~in, odlu~uvaat za pra{awata povrzani so osnovnite prava i slobodi na ~ovekot, mora da ja poznavaat sodr`inata i sistemot vospostaven so Evropskata konvencija.

Koga govorime za ova ne mo`e a da ne se istakne i ulogata na Narodniot pravobranitel. Ovaa najmlada institucija vo makedonskiot praven sistem treba maksimalno da ja afirmira svojata uloga i efikasnost bidejki e direktno zadol`ena za za{tita na povredenite ~ovekovi prava i slobodi. Korisno e {to Narodniot pravobranitel prezema {iroki aktivnosti za naj{iroko informirawe na gra|anite za funkciite i za postapkata pred ovoj organ.

No, istovremeno, treba da se napravi se, preku obrazovniot sistem, so pomo{ na  mediumite i niz aktivnostite na vladinite i nevladinite organizacii i institucii, za  zgolemuvawe na svesta na sekoj gra|anin za negovite garantirani prava i slobodi, kako i za mo`nostite {to mu stojat na raspolagawe za nivna za{tita. Temite od oblasta na ~ovekovite prava treba da se vklu~at vo obrazovniot proces. Vo ovaa nasoka, za pozdravuvawe se brojnite seminari i kampawi, vklu~itelno i ovaa vo ramkite  na Nedelata na ~ovekovite prava, koi se organiziraat vo tesna sorabotka so pove}e me|unarodni organizacii, kako i pove}eto publikacii na ovaa tema.

Vo Republika Makedonija im se posvetuva najseriozno vnimanie na za{titata i unapreduvaweto na polo`bata i pravata na pripadnicite na nacionalnostite. Poa|ame od toa deka pravata na pripadnicite na malcinstvata se integralen del od unapreduvaweto i za{titata na op{tite ~ovekovi prava i slobodi.Vo taa smisla  mora da se uva`uva i nivnoto pravo da gi neguvaat i razvivaat specifi~nostite {to  proizleguvaat od nivnata nacionalna, verska i sl. pripadnost. Mo`nosta na malcinskite grupi da ja za~uvaat i manifestiraat sopstvenata posebnost e nivno legitimno pravo, kako {to se legitimni  i nivnite prava i obvrski, zaedno so site drugi gra|ani, da u~estvuvaat i da ja delat odgovornosta vo site sferi na op{testvenoto `iveewe.

 Periodot po osamostojuvaweto na zemjata  e ispolzuvan i  za unapreduvawe na procesot na usoglasuvaweto na na{eto zakonodavstvo i praksa so me|unarodnite standardi vo ovaa oblast. Na ustavno nivo, na   site nacionalnosti im e garantiran ednakov tretman i u`ivaat isti prava kako i site gra|ani na zemjata, a ustavnite odredbi ovozmo`uvaat ponatamo{na zakonska elaboracija. Vo ovoj kontekst treba da se naglasi deka standardite vgradeni vo na{ata doma{na legislativa celosno se vo soglasnost so  me|unarodnite standardi za za{tita na nacionalnite malcinstva, a vo odredeni oblasti, posebno vo obrazovanieto i lokalnata samouprava, tie odat i nad niv. Na{a osnovna cel e  da se obezbedi pogolema integracija na Albancite, na Turcite, na Srbite, na Romite, na Vlasite - kako na ramnopravni gra|ani na zemjata, vo site sferi na op{testveniot `ivot, no so za~uvuvawe na nivnite etni~ki i kulturni osobenosti. Pri toa za odbele`uvawe se pozitivnite rezultati od ovaa politika vo sferata na obrazovanieto, dr`avnata administracija, kulturata i mediumite.

 Osnovna cel kon koja se stremime e op{testvo so visoko izrazeno ~uvstvo na integriranost i pripadnost na site gra|ani od edna strana, i razvieno ~uvstvo na individualna sloboda i po~ituvawe na site individualni posebnosti, od druga. Pretpostavka za uspe{nosta na vakvata politika e nejzinoto {iroko prifa}awe i poddr{ka od site segmenti na civilnoto op{testvo. Fakt e deka vo Republika Makedonija postoi dolga tradicija na me|usebna tolerancija i razbirawe me|u razli~nite kulturni tradicii. No, isto taka e fakt deka vakvata tradicija na vzaemno po~ituvawe i doverba mora sekojdnevno da se neguva i razviva. Se potvrduva deka vistinskoto mesto za razvivawe i unapreduvawe na me|uetni~kite odnosi i produktivno neguvawe na razli~nostite e tokmu civilnoto op{testvo i demokratskiot  ambient.A takvo op{tetstvo i takov ambient uspe{no se gradat vo na{ata zemja.

Mislam deka ovoj princip ima  va`nost i za celiot region vo koj `iveeme. Site balkanski narodi imaat istoriska  sudbina da `iveat podeleni vo pove}e dr`avi. Toa upatuva i na   realnata potreba,  vo sekoja dr`ava, da se razbere vistinskata vrednost na ~ovekovite, i vo taa smisla i na malcinskite prava. Kon toa pra{awe nie se odnesuvame kako kon vnatre{no pra{awe na sekoja oddelna zemja, no smetam deka sekade treba da se napravi se {to e mo`no pripadnicite na malcinstvata , vo nivnite op{testva , da `iveat na na~in koj i tie  bi go posakale za svoeto malcinstvo vo nekoja druga zemja. Toa bi mo`elo da bide  realna alternativa za re{avawe na malcinskite pra{awa na celiot Balkan, a istovremeno i konkreten pridones kon implementacija na globalnata politika za unapreduvawe na za{titata na  ~ovekovite prava voop{to. Da se nadevame deka ne e daleku denot koga po~ituvaweto na individualnosta i razli~nosta na sekoe ~ove~ko bitie }e stane realnost vo celiot svet.

Po~ituvani dami i gospoda,

Na pragot na Dvaeset i prviot vek celoto ~ove{tvo e postaveno pred impresivna zada~a- da izgradi svet na ~ovekovite prava, svet vo koj smrtnata kazna }e i ostane na minatoto, kade nema da ima tortura, kade {to socijalnite, gra|anskite i politi~kite, so eden zbor, ~ovekovite prava }e bidat ednakvi za site, bez ogled na socijalnata, nacionalnata i verska pripadnost na lugeto. Treba site da pridoneseme za  toa navistina da bide vek i svet vo koj po~ituvaweto na ~ovekovite prava }e bide dlaboko vre`ano vo kulturata na sekoe op{testvo i vo svesta na sekoj ~ovek.

Vo toj duh, na krajot, dozvolete mi moeto obra}awe  da go zavr{am so prviot ~len od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava: Site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na op{to ~ove~kata pripadnost.

Vi Blagodaram.