Konvencija protiv ma~eweto i
drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki
 Doma
 Univerzalna deklaracija 
za  ~ovekovi prava
 Me|unarodni
dokumenti
 Doma{na 
legislativa
 Nevladini organizacii
za ~ovekovi prava
 Naroden
pravobranitel
 Linkovi
 Galerija za
~ovekovi prava

Dr`avite potpisni~ki na ovaa Konvencija,

Smetaj}i deka, vo soglasnost so principite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na ednakvi i neotu|ivi prava na site ~lenovi na ~ovekovata zaednica pretstavuva osnova na slobodata, pravdata i mirot vo svetot,

Priznavaj}i deka tie prava proizleguvaat od dostoinstvoto koe e nedelivo od ~ovekovata li~nost,

Smetaj}i deka dr`avite, vo soglasnost so Povelbata, a posebno so nejziniot ~len 55, treba da go pottiknuvaat op{toto i vistinskoto po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi,

Vodej}i smetka za ~lenot 5 na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i za ~lenot 7 na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava koi propi{uvaat deka nikoj ne smee da bide podlo`en na ma~ewe ili svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki,

 Vodej}i, isto taka, smetka za Deklaracijata za za{tita na site lica od ma~ewe i drugi svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki koja Generalnoto sobranie ja usvoi na 9 dekemvri 1975,

So `elba da ja zgolemat efikasnosta na borbata protiv ma~eweto i drugite svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki vo svetot,

Se dogovorija za slednoto:

PRV DEL

^len 1

1. Za celite na ovaa Konvencija, izrazot "ma~ewe" go ozna~uva sekoj akt so koj na nekoe lice mu se nanesuva golemo stradawe, fizi~ko ili du{evno, so cel od nego ili od nekoe treto lice da se dobie izvestuvawe ili priznanie, da se kazni za nekoe delo koe toa ili nekoe treto lice go storilo ili ima somnenie deka go storilo, da se zapla{i ili vrz nego da se izvr{i pritisok, ili nekoe treto lice da se zapla{i ili vrz nego da se izvr{i pritisok, ili od koj bilo drug motiv zasnovan vrz kakva bilo forma na diskriminacija, koga takvata bolka ili stradawe gi nanesuva nekoj agent na javnata slu`ba ili nekoe drugo lice koe dejstvuva po slu`bena dol`nost ili vrz osnova na izre~en nalog ili soglasnost na slu`beno lice. Toj izraz ne se odnesuva na bolkata i stradaweto koi proizleguvaat isklu~itelno od zakonskite kazni, nedelvi se od niv ili so niv se predizivkani.

2. Ovoj ~len ne ograni~uva nieden me|unaroden instrument ili nacionalen zakon koj sodr`i ili mo`e da sodr`i odredbi od po{irok doseg.

^len 2

1. Site dr`avi potpisni~ki }e prezemaat zakonski, administrativni, pravni i drugi efikasni merki zaradi spre~uvawe na ma~ewe na celata teritorija koja ja pokriva nivnata jurisdikcija.

2. Se isklu~uva mo`nosta na povikuvawe na nekoja isklu~itelna okolnost, bez ogled na toa dali se raboti za voena sostojba, zakana so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili koja bilo druga vonredna sostojba za da se opravda ma~eweto.

3. Naredbata na pretpostaveniot ili na javnite vlasti ne mo`e da se naveduva kako opravduvawe za ma~eweto.

^len 3

1. Niedna dr`ava potpisni~ka nema da progoni, istera ili predade nekoe lice na druga dr`ava ako ima seriozni pri~ini da veruva deka vo taa dr`ava toa lice }e bide izlo`eno na ma~ewe.

2. Za da utvrdat dali postojat tie pri~ini, nadle`nite vlasti }e gi zemat predvid site relevantni okolnosti, vklu~uvaj}i gi i eventualnoto prisutnite fakti deka vo soodvetnata dr`ava postoi seriozno, flagrantno ili masovno kr{ewe na ~ovekovite prava.

^len 4

1. Sekoja dr`ava potpisni~ka se obvrzuva deka aktite na ma~ewe }e bidat smetani za prestapi spored nejzinoto krivi~no pravo. Istoto va`i i za obidite za sproveduvawe na ma~ewe i za site postapki na koe bilo lice koi pretstavuvaat sou~estvo ili u~estvo vo nekoj akt na ma~ewe.

2. Sekoja dr`ava potpisni~ka za tie prestapi }e predvidi soodvetni kazni vo soglasnost so te`inata na prestapot.

^len 5

1. Sekoja dr`ava potpisni~ka }e prezeme potrebni merki za da ja vospostavi svojata nadle`nost nad prestapite spomnati vo ~len 4, vo slednite slu~ai:

a) koga prestapot e storen na koj bilo del na teritorijata koja spa|a pod jurisdikcija na taa dr`ava, ili vo avion ili vo brod registriran vo taa dr`ava;

b) koga onoj za kogo se pretpostavuva deka e storitel na toa delo e dr`avjanin na taa dr`ava;

v) koga `rtvata e dr`avjanin na taa dr`ava i koga taa dr`ava toa go smeta za celishodno.

2. Sekoja dr`ava potpisni~ka prezema, isto taka, merki potrebni za vospostavuvawe na svojata nadle`nost zaradi prepoznavawe na tie prestapi vo slu~aj koga onoj za kogo se pretpostavuva deka e storitel na tie prestapi se nao|a na koj bilo del na teritorijata koja potpa|a pod nejzina jurisdikcija i koga taa dr`ava ne go predava, vo soglasnost so ~len 8, na nekoja od dr`avite nazna~eni vo stavot 1 na ovoj ~len.

3. Ovaa Konvencija ne isklu~uva nikakva kaznena nadle`nost koja e vo soglasnost so nacionalnite zakoni.

^len 6

1. Ako vrz osnova na ispituvawe na podatocite so koi se raspolaga se utvrdi deka okolnostite toa go opravduvaat, koja bilo dr`ava potpisni~ka na ~ija teritorija se nao|a liceto koe storilo prestap sprema ~lenot 4, obezbeduva pritvorawe na toa lice ili prezema drugi potrebni merki da go osiguri negovoto prisustvo. Toa pritvorawe i tie merki moraat da bidat vo soglasnost so zakonodavstvoto na taa dr`ava; mo`at da se primenuvaat samo vo tekot na period potreben da se povede postapka na krivi~no gonewe ili predavawe.

2. Soodvetnata dr`ava vedna{ }e otvori prethodna istraga zaradi utvrduvawe na faktite.

3. Koe bilo lice pritvoreno vrz osnova na stavot 1 na ovoj ~len mo`e vedna{ da stapi vo vrska so nadle`nite pretstavnici na dr`avata ~ij dr`avjanin e ili, ako e lice bez dr`avjanstvo, so pretstavnikot na dr`avata vo koja obi~no prestojuva.

4. Koga dr`avata, soglasno so ovoj ~len, pritvori nekoe lice, taa vedna{ }e gi izvesti dr`avite nazna~eni vo stavot 1 na ~lenot 5 za toa pritvorawe i za okolnostite koi go opravduvaat. Dr`avata koja poveduva prethodna istraga vrz osnova na stavot 2 na ovoj ~len, vo najkratok rok im gi soop{tuva zaklu~ocite od taa istraga na zainteresiranite dr`avi i gi izvestuva za toa dali ima namera da ja primeni svojata nadle`nost.

^len 7

1. Ako dr`ava potpisni~ka na ~ija teritorija e otkrieno lice za koe se pretpostavuva deka storilo prestap spored ~lenot 4, ne go predade toa lice, toga{ taa, vo slu~aite predvideni vo ~lenot 5, toj slu~aj go predava na svoite organi nadle`ni za krivi~no gonewe.

2. Tie organi }e ja donesat svojata odluka vo istite uslovi koi va`at za site te{ki prekr{oci od op{to pravo, po zakonot na taa dr`ava. Vo slu~aite predvideni so stavot 2 na ~lenot 5, pravilata za dokazite koi se primenuvaat pri progonot i osudata ne mo`at nikako da bidat pomalku strogi od pravilata koi se primenuvaat vo slu~aite predvideni so stavot 1 na ~lenot 5.

3. Za sekoe lice protiv koe e otvorena postapka na progon za nekoi od prestapite sodr`ani vo ~lenot 4, }e se garantira praveden tretman vo site fazi na postapkata.

^len 8

1. Site prekr{oci predvideni so ~lenot 4 avtomatski se podrazbiraat vo site dogovori za ekstradicija sklu~eni me|u dr`avite potpisni~ki. Dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat da gi opfatat tie prekr{oci vo site dogovori za ekstradicija koi gi sklu~ile me|usebno.

2. Ako nekoja dr`ava potpisni~ka koja ja uslovuva ekstradicijata so postoewe dogovor za toa, dobie od nekoja druga dr`ava potpisni~ka so koja nema dogovor za ekstradicija barawe za predavawe, taa mo`e da ja smeta ovaa Konvencija za pravna osnova za ekstradicija vo slu~aj na spomenatite prestapi. Ekstradicijata se vr{i vo uslovi koi gi predviduva pravoto na dr`avata od koja se bara ekstradicijata.

3. Dr`avite potpisni~ki koi ne ja uslovuvaat ekstradicijata so postoewe dogovor, gi priznavaat spomenatite prestapi kako osnova za me|usebno predavawe na lica vo uslovi predvideni so pravoto na dr`avata od koja se bara predavaweto.

4. Vo odnosite me|u dr`avite potpisni~ki vo slu~aj na predavawe, se smeta deka navedenite prestapi se izvr{eni i na mestoto na nivnoto vistinsko izvr{uvawe, i na teritorijata koja se nao|a pod jurisdikcija na dr`avite koi treba da ja vostanovat svojata nadle`nost vo soglasnost so stavot 1 na ~lenot 5.

^len 9

1. Dr`avite potpisni~ki }e si pru`aat edna na druga naj{iroka pravna pomo{ vo vrska so krivi~nata postapka koja se odnesuva na prestapite od ~len 4, vklu~uvaj}i go i izvestuvaweto za site elementi na dokazite so koi raspolagaat i koi se neophodni za ostvaruvawe na celite na krivi~nata postapka.

2. Dr`avite potpisni~ki }e gi ispolnat svoite obvrski od stavot 1 na ovoj ~len vo soglasnost so site dogovori za me|usebnata pravna pomo{ koi eventualno gi sklu~ile.

^len 10

 1. Site dr`avi potpisni~ki vodat smetka za toa instrukciite i informaciite vo vrska so zabranata na ma~eweto da bidat sostaven del od obukata na civilniot ili voeniot personal zadol`en za primena na zakonot, medicinskiot personal, agentite na javnata slu`ba i drugi lica koi na koj bilo na~in mo`at da se pojavat vo tekot na ~uvaweto, ispituvaweto ili tretmanot na koe bilo uapseno lice, lice vo pritvor ili lice vo zatvor.

2. Site dr`avi ~lenki ja vnesuvaat spomenatata zabrana vo pravilata ili instrukciite vo vrska so pravata ili ovlastuvawa na tie lica.

^len 11

Site dr`avi potpisni~ki sistematski }e gi kontroliraat pravilata, upatstvata, metodite i praktikata vo istragata i odredbite vo vrska so nadzorot i tretmanot na licata koi od koi bilo pri~ini se uapseni, pritvoreni ili se vo zatvor na celata teritorija koja potpa|a pod nivna jurisdikcija, za da se izbegne da dojde do slu~ai na ma~ewe.

^len 12

Site dr`avi potpisni~ki }e vodat smetka nadle`nite vlasti vo najkratok rok da pristapat kon nepristrasna istraga sekoga{ koga postojat razumni motivi da se veruva deka na teritorijata pod nivna jurisdikcija e storeno nekoe delo na ma~ewe.

^len 13

Site dr`avi potpisni~ki }e im osiguraat na site lica koi tvrdat deka bile podlo`eni na ma~ewe na teritorijata koja spa|a pod nivna jurisdikcija, pravo da podnesat `alba do nadle`nite vlasti na soodvetnata dr`ava koja vedna{ }e pristapi kon ispituvawe na nivniot slu~aj. ]e bidat prezemeni merki licata koi podnele `alba i svedocite da se za{titat od site lo{i tretmani ili zastra{uvawa poradi podnesenite `albi ili kakva bilo izjava koja bi mo`ela da bide dadena.

 1. Site dr`avi potpisni~ki vo svojot praven sistem }e i garantiraat na `rtvata na ma~ewe pravo da dobie o{teta i da bide pravedno i soodvetno obe{tetena, vklu~uvaj}i gi tuka i sredstvata potrebni za nejzino {to pobrzo zakrepnuvawe. Vo slu~aj `rtvata da umre od posledicite na ma~eweto, nejzinite naslednici imaat pravo na o{teta.

2. Ovoj ~len ne isklu~uva niedno pravo na o{teta koe `rtvata ili koe bilo drugo lice bi go imale po nacionalnite zakoni.

^len 15

Site dr`avi potpisni~ki vnimavaat niedna izjava za koja }e se utvrdi deka e dobiena so ma~ewe da ne bide iskoristena kako element na dokazot vo nekoj proces, osven protiv licata obvineti za ma~ewe kako dokaz za toa kako e dadena izjavata.

^len 16

1. Site dr`avi potpisni~ki }e se obvrzat na celata teritorija koja potpa|a pod nivna jurisdikcija da gi zabranat site dela koi pretstavuvaat svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki koi ne se akti na ma~ewe vo onaa smisla vo koja e toa definirano vo prviot ~len, vo slu~aj koga tie dela se storeni od nekoj oficijalen slu`benik ili nekoe drugo lice koe dejstvuva po slu`bena dol`nost, ili tie dela se storeni so izre~en ili premol~en nagovor ili soglasnost na tie lica.

2. Ovie odredbi ne vlijaat vrz odredbite na koj bilo drug me|unaroden instrument ili nacionalen zakon koj zabranuva svirepi, nehumani ili poni`ua~ki kazni ili postapki ili se odnesuva na ekstradicija i progon.

VTOR DEL

^len 17

1. ]e se formira Komitet protiv ma~ewe (vo ponatamo{niot tekst: Komitet) ~ii funkcii se utvrdeni vo tekstot koj sledi. Komitetot }e se sostoi od deset visoko moralni eksperti koi se priznati stru~waci za oblasta na ~ovekovite prava i koi se negovi ~lenovi vo li~no svojstvo. Stru~wacite }e gi izberat dr`avite potpisni~ki, vodej}i smetka za pravednata geografska zastapenost i za interesite na Komitetot vo negovata rabota da u~estvuvaat nekoi li~nosti so pravno iskustvo.

2. ^lenovite na Komitetot }e se izberat so tajno glasawe od listata na koja se nao|aat kandidati koi gi predlo`ile dr`avite potpisni~ki. Sekoja dr`ava potpisni~ka mo`e da predlo`i eden kandidat kogo go izbrala me|u svoite dr`avjani. Dr`avite potpisni~ki }e vodat smetka za toa deka e prepora~livo da se imenuvaat kandidati koi se ~lenovi na Komitetot za ~ovekovi prava vostanoven vrz osnova na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i koi se raspolo`eni da bidat ~lenovi na Komitetot protiv ma~eweto.

3. ^lenovite na Komitetot }e se izberat na sostanocite na dr`avite potpisni~ki koi se odr`uvaat sekoja vtora godina i koi gi svikuva Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Na tie sostanoci, ~ij kvorum go ~inat dve tretini od dr`avite potpisni~ki, }e se izbere Komitet vo ~ij sostav vleguvaat kandidati koi }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo glasovi na pretstavnicite na dr`avite potpisni~ki koi se prisutni i koi glasale.

 4. Prviot izbor }e bide izvr{en najdocna {est meseci po stapuvaweto vo sila na ovaa Konvencija. Najmalku ~etiri meseci pred sekoj izbor za Komitetot, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e upati pismo do dr`avite potpisni~ki so povik da imenuvaat svoi kandidati vo rok od tri meseci. Generalniot sekretar }e izgotvi lista na vaka predlo`enite kandidati po azbu~en red, nazna~uvaj}i gi dr`avite koi gi imenuvale, i vaka podgotvenata lista }e ja upati do dr`avite potpisni~ki.

5. ^lenovite na Komitetot }e se izberat na ~etiri godini. Mo`at da bidat izbrani povtorno, ako se povtorno kandidirani. Me|utoa, za pet od deset ~lenovi izbrani pri prviot izbor mandatot }e iste~e po dve godini, vedna{ po prviot izbor imiwata na tie pet ~lenovi }e gi izvle~e so `drepka pretsedatelot na sednicata spomenata vo stavot 3 na ovoj ~len.

6. Ako nekoj ~len na Komitetot po~ine, podnese ostavka na svojata funkcija ili od koi bilo drugi pri~ini ne e ve}e vo mo`nost da gi vr{i svoite funkcii vo Komitetot, dr`avata potpisni~ka koja go kandidirala imenuva me|u svoite dr`avjani drug stru~wak koj }e bide ~len na Komitetot do istekot na mandatot na ~lenot koj go zamenuva, so toa {to toa imenuvawe mora da go odobri mnozinstvoto dr`avi potpisni~ki. Se smeta deka odobruvaweto e dadeno ako polovinata ili pove}e od polovinata dr`avi potpisni~ki ne izlo`at sprotivno mislewe vo rok od {est nedeli od momentot koga Generalniot sekretar na Obedinetite nacii gi izvestil za predlo`enoto imenuvawe.

7. Dr`avite potpisni~ki gi snosat tro{ocite na ~lenovite na Komitetot za periodot vo koj tie gi vr{at funkciite vo Komitetot.

^len 18

1. Komitetot }e izbere svoe biro ~ij mandat e dve godini. ^lenovite na biroto mo`at da bidat povtorno izbrani.

 2. Komitetot sam }e izgotvi svoj interen delovnik, me|utoa toj }e mora da gi sodr`i slednite odredbi:

a) za kvorum e potrebno prisustvo na {est ~lena;

b) odlukite na Komitetot }e se donesuvaat so mnozinstvo glasovi na prisutnite ~lenovi.

3. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e mu stavi na raspolagawe na Komitetot personal i uredi potrebni za efikasno vr{ewe na funkciite koi mu se dovereni so ovaa Konvencija.

4. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e ja svika prvata sednica na ~lenovite na Komitetot. Po prvata sednica Komitetot }e se sostanuva vo site priliki koi gi predviduva negoviot interen delovnik.

5. Dr`avite potpisni~ki }e gi snosat tro{ocite napraveni vo vrska so odr`uvaweto na sostanocite na dr`avite potpisni~ki i sostanocite na Komitetot, vklu~uvaj}i go i nadomestokot na Obedinetite nacii za site tro{oci, kako {to se tro{ocite za personalot i cenata na uredite koi Obedinetite nacii gi stavile na raspolagawe vo soglasnost so stavot 2 na ovoj ~len.

^len 19

1. Dr`avite potpisni~ki podnesuvaat do Komitetot, preku Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, izve{tai za merkite koi gi prezele za da gi ostvarat obvrskite koi gi prifatile so ovaa Konvencija, i toa vo rok od edna godina od denot koga ovaa Konvencija stapila vo sila za sekoja od niv. Potoa, dr`avite potpisni~ki sekoja ~etvrta godina podnesuvaat dopolnitelni izve{tai za site novi prezemeni merki, kako i izve{tai koi od niv }e gi pobara Komitetot.

2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e gi dostavi tie izve{tai do site dr`avi potpisni~ki.

3. Sekoj izve{taj }e bide prou~en od Komitetot koj mo`e vo vrska so nego da dade op{ti komentari, koi gi smeta za pogodni i koi i gi soop{tuva na zainteresiranata dr`ava potpisni~ka. Taa dr`ava mo`e do Komitetot da gi upati site zabele{ki koi smeta deka se korisni.

4. Komitetot mo`e, po sopstveno nao|awe, da odlu~i za toa dali vo godi{niot izve{taj, koj go pi{uva vo soglasnost so ~lenot 24, }e gi vnese site komentari koi gi dal soglasno so stavot 3 na ovoj ~len, zaedno so zabele{kite koi vo vrska so niv gi dobil od zainteresiranite dr`avi potpisni~ki. Ako zainteresiranata dr`ava potpisni~ka toa go bara, Komitetot mo`e da go navede i nejziniot izve{taj podnesen vo soglasnost so stav 1 na ovoj ~len.

^len 20

1. Ako Komitetot dobie sigurni informacii koi, spored negovo mislewe, sodr`at osnovni indikacii deka na teritorijata na nekoja dr`ava potpisni~ka sistematski se sproveduva ma~ewe, toj }e ja povika taa dr`ava da sorabotuva so nego na preispituvawe na tie informacii i za taa cel da mu upati svoi zabele{ki vo vrska so toj predmet.

2. Vodej}i smetka za site zabele{ki na zainteresiranata dr`ava potpisni~ka i za site drugi relevantni informacii so koi raspolaga, Komitetot mo`e, ako smeta deka toa e opravdano, da zadol`i eden ili pove}e od svoite ~lenovi da pristapat kon doverliva istraga i itno da mu podnesat izve{ataj za toa.

 3. Ako se sprovede istraga vo soglasnost so stavot 2 na ovoj ~len, Komitetot }e pobara sorabotka so zainteresiranata dr`ava potpisni~ka. Vo dogovor so taa dr`ava potpisni~ka, istragata mo`e da ja opfati i posetata na nejzinata teritorija.

4. Otkako gi preispital zaklu~ocite na ~lenot ili ~lenovite koi mu podnele izve{taj vo soglasnost so stavot 2 na ovoj ~len, Komitetot i gi upatuva tie zaklu~oci na zainteresiranata dr`ava potpisni~ka so svoite komentari i sugestii koi gi smeta za pogodni so ogled na situacijata.

5. Celata rabota na Komitetot koja se odviva vo vrska so predmetot spomenat vo stavot 1 - 4 na ovoj ~len e dovereliva i vo site etapi na taa rabota se nastojuva da se postigne sorabotka so zainteresiranata dr`ava potpisni~ka. Koga rabotata vo vrska so istragata vodena vrz osnova na stavot 2 na ovoj ~len zavr{ila, Komitetot mo`e, po konsultacija so zainteresiranata dr`ava potpisni~ka, vo godi{niot izve{taj koj go sostavuva soglasno ~lenot 24, da vnese kratok izve{taj za rezultatite na taa rabota.

^len 21

1. Dr`ava potpisni~ka na ova Konvencija mo`e, vo soglasnost so ovoj ~len, da izjavi vo sekoj moment deka ja priznava nadle`nosta na Komitetot da prima i razgleduva soop{tenija vo koi nekoja dr`ava potpisni~ka tvrdi deka nekoja druga dr`ava potpisni~ka ne gi izvr{uva svoite obvrski koi proizleguvaat od ovaa Konvencija. Ovie soop{tenija mo`at da bidat primeni i razgledani vo soglasnost so postapkata izlo`ena podolu vo ovoj ~len, samo ako doa|aat od dr`ava potpisni~ka koja izjavila deka ja priznava nadle`nosta na Komitetot. Komitetot nema da prifati nikakvo soop{tenie koe doa|a od dr`ava potpisni~ka koja ne dala takva izjava. Vo pogled na soop{tenijata prifateni so ovoj ~len, se primenuva slednata postapka:

a) ako nekoja dr`ava potpisni~ka na ovaa Konvencija smeta deka nekoja druga dr`ava potpisni~ka ne gi primenuva nejzinite odredbi, mo`e so pismeno soop{tenie da i svrti vnimanie na taa dr`ava na toa pra{awe. Vo rok od tri meseci od priemot na soop{tenieto, dr`avata na koja i bilo upateno soop{tenieto }e i pru`i na dr`avata koja upatila objasnuvawa ili drugi pismeni izjavi koi go rasvetluvaat pra{aweto i koi moraat da sodr`at, kolku {to e mo`no i korisno toa, indikacii za nejzinite pravila na postapkata i vnatre{ni pravni lekovi prezemeni, iskoristeni ili dostapni vo slu~ajot;

b) ako vo rok od {est meseci od denot koga zainteresiranata dr`ava go primila originalnoto soop{tenie, pra{aweto ne bide re{eno na zadovolstvo na dvete strani, zainteresiranite dr`avi, ednata i drugata, imaat pravo da go podnesat pra{aweto na re{avawe na Komitetot, po pat na slu`beno izvestuvawe na Komitetot i drugata dr`ava;

v) Komitetot }e bide nadle`en za pra{awe koe mu e podneseno soglasno so ovoj ~len samo otkako }e se uveri deka se iskoristeni i iscrpeni site vnatre{ni pravni lekovi so koi se raspolaga vo soglasnost so op{to priznatite principi na me|unarodnoto pravo. Toa pravilo nema da se primenuva vo slu~ai koga postapkata po pravnite lekovi bez pri~ina bi se odol`uvala ili vo slu~ai koga e malku verojatno deka postapkata po pravnite lekovi bi dala zadovoluvawe na liceto koe e `rtva na kr{eweto na ovaa Konvencija;

g) sednicite na koi Komitetot gi razgleduva soop{tenijata soglasno so ovoj ~len }e bidat zatvoreni;

d) osven vo slu~aite predvideni vo to~kata (v) Komitetot }e im gi stavi svoite uslugi na raspolagawe na zainteresiranite dr`avi potpisni~ki, za da se postigne spogodbeno re{enie na pra{aweto zasnovano vrz po~ituvawe na obvrskite predvideni so ovaa Konvencija. Za taa cel, Komitetot mo`e, ako toa go smeta za po`elno, da formira ad hok Komisija za mirewe.

|) za site pra{awa koi mu se podneseni soglasno so ovoj ~len, Komitetot mo`e od zainteresiranite dr`avi potpisni~ki definirani vo to~ka (b) da bara da mu se dadat site relevantni izvestuvawa;

e) zainteresiranite dr`avi ~lenki definirani vo to~ka (b) imaat pravo da bidat pretstaveni pri ispituvaweto na slu~ajot od strana na Komitetot, i da upatuvaat svoi zabele{ki usno ili pismeno ili vo koja bilo druga forma;

`) Komitetot }e podnese izve{taj vo rok od dvaeset meseci od denot koga go dobil slu`benoto izvestuvawe predvideno so to~ka (b) na ovoj ~len;

z) ako se najde re{enie vo soglasnost so odredbite na to~kata (d) Komitetot vo svojot izve{taj }e se ograni~i na kratko izlo`uvawe na faktite i iznajdenoto re{enie;

y) ako ne e najdeno re{enie vo soglasnost so odredbite od to~kata (d) Komitetot vo svojot izve{taj }e se ograni~i kratko da gi izlo`i faktite; tekstot na pismenite zabele{ki i zapisnikot koj sodr`i usni zabele{ki upateni od strana na zainteresiranite dr`avi potpisni~ki }e se prilo`at so izve{tajot. Za sekoe pra{awe izve{tajot }e se upati do zainteresiranite dr`avi potpisni~ki.

2. Odredbite od ovoj ~len }e stapat vo sila otkako pet dr`avi potpisni~ki na ovaa Konvencija dadat izjava soglasno stavot 1 na ovoj ~len. Izjavite na dr`avite potpisni~ki }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii koj }e gi dostavi nivnite kopii do ostanatite dr`avi potpisni~ki. Tie izjavi mo`at da se povle~at vo sekoj moment so notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Povlekuvaweto na izjavata ne vlijae vrz preispituvaweto na pra{awata sodr`ani vo soop{tenieto koe e ve}e podneseno soglasno so ovoj ~len; nikakvo drugo soop{tenie na nekoja dr`ava potpisni~ka vo soglasnost so ovoj ~len nema da bide prifateno po priemot, od strana na Generalniot sekretar, na notifikacijata za povlekuvawe na izjavata, osven ako zainteresiranata dr`ava potpisni~ka povtorno ne podnese izjava.

 ^len 22

1. Dr`ava potpisni~ka na ovaa Konvencija mo`e vo sekoj moment da izjavi deka ja priznava nadle`nosta na Komitetot da prima i razgleduva soop{tenija podneseni od poedinci ili vo ime na poedinci koi spa|aat pod nejzina jurisdikcija i koi tvrdat deka se `rtvi na kr{ewe na odredbite na ovaa Konvencija. Komitetot nema da prima nikakvi soop{tenija koi se odnesuvaat na dr`avi potpisni~ki koi ne ja dale spomenatata izjava.

2. Komitetot }e gi proglasi za neprifatlivi site soop{tenija podneseni soglasno so ovoj ~len ako se anonimni ili ako smeta deka pretstavuvaat zloupotreba na pravoto na podnesuvawe takvi soop{tenija, ili ako ne se vo soglasnost so odredbite na ovaa Konvencija.

3. So isklu~ok na odredbite na stavot 2 na ovoj ~len, Komitetot }e gi podnese site soop{tenija koi mu se predadeni soglasno so ovoj ~len na dr`avata potpisni~ka na ovaa Konvencija koja dala izjava vo soglasnost so stavot 1 i koja navodno prekr{ila nekoja od odredbite na ovaa Konvencija. Vo rok od {est meseci zainteresiranata dr`ava mu podnesuva na Komitetot, vo pi{ana forma, objasnuvawa i izjavi koi go rasvetluvaat spornoto pra{awe, i gi naveduva merkite koi eventualno gi prezela za da ja popravi sostojbata.

4. Komitetot }e gi razgleda soop{tenijata primeni soglasno so ovoj ~len, vodej}i smetka za site informacii koi mu se dadeni od strana na poedinecot ili vo negovo ime, ili od zainteresiranata dr`ava potpisni~ka.

5. Komitetot nema da pristapi kon razgleduvawe na niedno soop{tenie podneseno od strana na poedinec vo soglasnost so ovoj ~len dodeka prethodno ne se uveri vo slednoto:

a) deka istoto pra{awe ne se ispituva vo istiot moment od strana na nekoja druga me|unarodna instanca za ispituvawe ili re{avawe na takvi pra{awa;

b) deka poedinecot gi iscrpil site vnatre{ni pravni lekovi koi mu se dostapni, toa pravilo ne se primenuva ako postapkata po pravnite lekovi bez pri~ina se odol`uva ili ako e malku verojatno deka }e mu pru`i zadovoluvawe na poedinecot koj e `rtva na kr{eweto na ovaa Konvencija.

6. Sednicite na koi Komitetot gi ispituva soop{tenijata predvideni so ovoj ~len se dr`at zad zatvoreni vrati.

7. Komitetot }e im gi soop{ti svoite konstatacii na zainteresiranata dr`ava potpisni~ka i poedinecot.

8. Odredbite od ovoj ~len }e stapat vo sila otkako pet dr`avi potpisni~ki na ovaa Konvencija dadat izjava soglasno stavot 1 na ovoj ~len. Izjavite na dr`avite potpisni~ki }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii koj }e gi dostavi nivnite kopii do ostanatite dr`avi potpisni~ki. Tie izjavi mo`at da se povle~at vo sekoj moment so notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Povlekuvaweto na izjavata ne vlijae vrz preispituvaweto na pra{awata sodr`ani vo soop{tenieto koe e ve}e podneseno soglasno so ovoj ~len, nikakvo drugo soop{tenie na nekoja dr`ava potpisni~ka vo soglasnost so ovoj ~len nema da bide prifateno po priemot, od strana na Generalniot sekretar, na notifikacijata za povlekuvawe na izjavata, osven ako zainteresiranata dr`ava potpisni~ka povtorno ne podnese izjava.

 ^len 23

^lenovite na Komitetot i ~lenovite na ad hok Komisijata za mirewe koi mo`at da bidat imenuvani vo soglasnost so to~ka (d) stav 1 na ~lenot 21 imaat pravo na olesnuvawa, privilegii imuniteti priznati na eksperti vo misija na Obedinetite nacii, onaka kako {to se sodr`ani vo relevantnite oddeli na Konvencijata za privilegiite i imunitetite na Obedinetite nacii.

^len 24

Komitetot }e im podnese izve{taj na dr`avite potpisni~ki i Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii za svoite aktivnosti vo vrska so primenata na ovaa Konvencija.

TRET DEL

^len 25

1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe od site dr`avi.

2. Ovaa Konvencija podle`i na ratifikacija. Instrumentite na ratifikacija }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 26

Ovaa Konvencija e otvorena za pristapuvawe na site dr`avi. Pristapuvaweto se vr{i so deponirawe na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 27

1. Ovaa Konvencija }e stapi vo sila triesettiot den od denot na deponirawe na dvaesettiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

2. Za site dr`avi koi ja ratifikuvale ovaa Konvencija ili i pristapile po deponiraweto na dvaesettiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, Konvencijata }e stapi vo sila triesettiot den od denot na podnesuvawe na instrumentot za ratifikacija ili pristapuvawe od strana na taa dr`ava.

^len 28

1. Sekoja dr`ava mo`e vo momentot na potpi{uvawe ili ratifikacija na ovaa Konvencija ili koga i pristapuva da izjavi deka ne ja priznava nadle`nosta na Komitetot dadena so ~lenot 20.

2. Dr`ava potpisni~ka koja go izrazila svoeto vozdr`uvawe vo soglasnost so odredbite vo stavot 1 na ovoj ~len mo`e vo sekoj moment da go promeni stavot i za toa da upati notifikacija do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 29

1. Sekoja dr`ava potpisni~ka na ovaa Konvencija mo`e da predlaga amandamani i toj predlog go podnesuva do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Generalniot sekretar }e go soop{ti predlogot na amandmanot na dr`avata potpisni~ka i }e pobara od nea da go izvesti dali se soglasuva da se svika konferencija na dr`avite potpisni~ki zaradi preispituvawe i glasawe za predlogot. Ako vo rok od ~etiri meseci po takvoto soop{tenie najmalku edna tretina od dr`avite potpisni~ki se izjasni vo prilog na svikuvawe na takva konferencija, Generalniot sekretar }e organizira konferencija pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Site amandmani usvoeni so mnozinstvo glasovi na dr`avite potpisni~ki prisutni na konferencijata i koi glasale, }e bidat podneseni od strana na Generalniot sekretar na usvojuvawe na site dr`avi potpisni~ki.

2. Amandmanot usvoen vo soglasnost so odredbite na stav 1 na ovoj ~len }e stapi vo sila toga{ koga dve tretini od dr`avite potpisni~ki }e go izvestat Generalniot sekretar na Obedinetite nacii deka go prifatile soglasno so postapkata predvidena so nivniot ustav.

3. Koga amandmanite }e stapat vo sila, tie }e bidat zadol`itelni za site dr`avi potpisni~ki koi gi prifatile, a ostanatite dr`avi potpisni~ki }e imaat obvrska vo odnos na odredbite na ovaa Konvencija i na prethodnite amandmani koi gi prifatile.

^len 30

1. Site sporovi me|u dve ili pove}e dr`avi potpisni~ki vo pogled na tolkuvaweto ili primenata na ovaa Konvencija koi ne mo`at da se re{at po pat na pregovori se podnesuvaat na arbitra`a na barawe na edna od tie dr`avi. Ako vo rok od {est meseci od denot na podnesuvaweto barawe za arbitra`a tie dr`avi ne uspeat da se slo`at okolu organizirawe na arbitra`ata, koja bilo od niv mo`e sporot da go iznese pred Me|unarodniot sud na pravdata, podnesuvaj}i barawe vo soglasnost so statutot na toj sud.

2. Sekoja dr`ava mo`e, vo momentot koga ja potpi{uva ovaa Konvencija, koga ja ratifikuva ili koga i pristapuva, da izjavi deka ne se ~uvstvuva obvrzana da gi po~ituva odredbite od stavot 1 na ovoj ~len. Ni drugite dr`avi potpisni~ki nemaat obvrski definirani so toj stav sprema dr`avata potpisni~ka koja izjavila deka se vozdr`uva od negovoto po~ituvawe.

3. Dr`ava koja izjavila deka se vozdr`uva vo soglasnost so stavot 2 na ovoj ~len, mo`e vo sekoj moment da ja povle~e taa izjava po pat na notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 31

1. Dr`ava potpisni~ka mo`e da se otka`e od ovaa Konvencija po pat na pismena notifikacija upatena do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Otka`uvaweto stapuva vo sila edna godina od denot na priemot na notifikacijata od strana na Generalniot sekretar.

2. Takvoto otka`uvawe ne ja osloboduva dr`avata potpisni~ka od obvrskata koja ja ima vo soglasnost so ovaa Konvencija {to se odnesuva na site storuvawa ili nestoruvawa pred datumot koga otka`uvaweto stapilo vo sila; toa nema da bide pre~ka za prodol`uvawe na razgleduvaweto na site pra{awa koi ve}e bile podneseni do Komitetot.

3. Po datumot na stapuvawe vo sila na otka`uvaweto na dr`avata potpisni~ka, Komitetot ne prifa}a razgleduvawe na nikakvo novo pra{awe vo vrska so taa dr`ava.

^len 32

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e gi izvesti site dr`avi potpisni~ki i site dr`avi koi ja potpi{ale ovaa Konvencija ili i pristapile, za slednoto:

a) za potpisite, ratifikaciite i pristapuvawata soglasno ~lenovite 25 i 26;

b) za datumot na stapuvawe vo sila na Konvencijata vo soglasnost so ~lenot 27 i za datumot na stapuvawe vo sila na site amandmani vo soglasnost so ~len 29.

v) za otka`uvawata od ~len 31.

^len 33

1. Ovaa Konvencija ~ii tekstovi na angliski, arapski, kineski, {panski, francuski i ruski se podednakvo verodostojni, }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e upati do site dr`avi zavereni kopii od ovaa Konvencija.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk