Potsetuvaj}i deka so diskriminacijata na `enite se kr{at na~elata na ramnopravnost i po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, deka toa pretstavuva pre~ka za ramnopravnoto u~estvo na `enite vo politi~kiot, op{testveniot, ekonomskiot i kulturniot `ivot na nivnite zemji, go sopira natamo{niot napredok na op{testvoto i na semejstvoto i go ote`nuva celosniot razvoj na sposobnosta na `enite da u~estvuvaat vo slu`ba na svoite zemji i na ~ove{tvoto,

 Zagri`eni poradi faktot {to, vo uslovi na siroma{tvo, na `enite im se najmalku dostapni hranata, zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, obukata i vrabotuvaweto i zadovoluvaweto na drugite potrebi,

 Uvereni deka vospostavuvaweto na nov me|unaroden ekonomski poredok, zasnovan vrz ramnopravnost i pravedlivost, zna~itelno }e pridonese za ostvaruvawe na ramnopravnosta na ma`ite i `enite,

 Naglasuvaj}i deka likvidacijata na aparthejdot, na site formi rasizam, rasna diskriminacija, kolonijalizam, neokolonijalizam, agresija, stranska okupacija, dominacija i me{awe vo vnatre{nite raboti na drugi dr`avi e od su{testvena va`nost za potpolnoto ostvaruvawe na pravata na ma`ite i `enite,

 Potvrduvaj}i deka jakneweto na me|unarodniot mir i bezbednost, popu{taweto na me|unarodnata zategnatost, me|usebnata sorabotka na site dr`avi bez ogled na nivniot op{testven i ekonomski sistem, op{toto i celosno razoru`uvawe, posebno nuklearnoto razoru`uvawe pod stroga i efikasna me|unarodna kontrola, afirmacijata na principite na spravedlivost, ramnopravnost i zaemna korist vo odnosite pome|u zemjite, ostvaruvaweto na pravoto na narodite pod stranska i kolonijalna dominacija i stranska okupacija na samoopredeluvawe i nezavisnost, kako i po~ituvaweto na nacionalniot suverenitet i teritorijalniot integritet, }e pridonesat za op{testveniot napredok i za razvojot, a so toa i za ostvaruvaweto na celosna ramnopravnost na ma`ite i `enite,

 Uvereni deka celosniot i sestran razvoj na zemjite, blagosostojbata na svetot i deloto na mirot baraat najgolemo u~estvo na `enite, ramnopravno so ma`ite, vo site sferi na `ivotot,

 Imaj}i go predvid golemiot pridones na `enite za blagosostojba na semejstvoto i za razvojot na op{testvoto, {to dosega vo potpolnost ne e priznato, op{testvenoto zna~ewe na maj~instvoto i ulogata na obata roditeli vo semejstvoto i vo podigaweto na decata i svesni deka ulogata na `enata vo ra|aweto ne treba da bide osnova za diskriminacija tuku deka podigaweto na decata treba da se smeta kako zaedni~ka odgovornost na ma`ite i `enite i na op{testvoto vo celost,

 Svesni deka e potrebno da se promeni tradicionalnata uloga na ma`ot, kako i ulogata na `enata vo op{testvoto, za da se ostvari celosna ramnopravnost na ma`ite i `enite,

 Re{eni da gi primenat principite sodr`ani vo Deklaracijata za eliminirawe na diskriminacijata na `enite, kako i za taa cel da gi usvojat merkite potrebni za otstranuvaweto na taa diskriminacija vo site nejzini vidovi i manifestacii,

Se soglasija za slednoto:

DEL PRVI

 ^len 1

 Za celite na ovaa konvencija, izrazot "diskriminacija na `enite" ja ozna~uva sekoja razlika, isklu~uvawe ili ograni~uvawe vo pogled na polot, {to ima za posledica ili cel da go zagrozi ili onevozmo`i priznavaweto, ostvaruvaweto ili vr{eweto od strana na `enite na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na politi~ko, ekonomsko, op{testveno, kulturno i gra|ansko ili drugo pole, bez ogled na nivnata bra~na sostojba, vrz osnova na ramnopravnosT na ma`ite i `enite.

^len 2

 Dr`avite ~lenki ja osuduvaat diskriminacijata na `enite vo site vidovi, soglasni se da ja sproveduvaat, so site soodvetni sredstva {to im stojat na raspolagawe i bez odlagawe, politikata na otstranuvawe na diskriminacija na `enite i za taa cel se obvrzuvaat:

 a) da go vnesat principot na ramnopravnost na ma`ite i `enite vo svoite nacionalni ustavi ili vo soodvetnite zakoni, dokolku toa ve}e ne go storile, kako i da obezbedat, so zakonski ili so drugi soodvetni merki, prakti~na primena na toj princip;

 b) da usvojat soodvetni zakonski i drugi merki, vklu~uvaj}i i sankcii kade {to e potrebno, so koi se zabranuvaat site vidovi diskriminacija na `enite;

 v) da vovedat pravna za{tita na pravata na `enite vrz ramnopravna osnova so ma`ite i, preku nadle`nite nacionalni sudovi i drugi javni institucii, da obezbedat efikasna za{tita na `enite od sekoja postapka so koja se vr{i diskriminacija;

 g) da se vozdr`at od sekoja postapka ili praktika na diskriminacija na `enite i da obezbedat javnite organi i institucii da postapuvaat vo soglasnost so ovaa obvrska;

 d) da gi prezemat site potrebni merki zaradi otstranuvawe na diskriminacija na `enite od strana na koe bilo lice, organizacija ili pretprijatie;

 |) da gi prezemat site pogodni merki, vklu~uvaj}i gi i zakonodavnite, zaradi izmena ili ukinuvawe na postojnite zakoni, propisi, obi~ai i praktika, {to pretstavuvaat diskriminacija na `enite;

 e) da gi stavat nadvor od sila site vnatre{ni kazneni odredbi so koi se vr{i diskriminacija na `enite.

^len 3

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat vo site oblasti, posebno vo politi~kata, op{testvenata, ekonomskata i kulturnata, site pogodni merki, vklu~uvaj}i gi zakonodavnite, zaradi obezbeduvawe celosen razvoj i napredok na `enite, za da im se garantira ostvaruvawe i u`ivawe na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi, ramnopravno so ma`ite.

^len 4

 1. Usvojuvaweto na posebni privremeni merki od strana na dr`avite ~lenki, {to imaat za cel da se zabrza ostvaruvaweto na ramnopravnosta na ma`ite i `enite de fakto, ne se smeta za diskriminacija kako {to e definirano vo ovaa konvencija, no ne smee na koj i da bilo na~in da ima za posledica neednakvi ili razli~ni merila, a ovie merki }e prestanat da va`at koga }e se ostvari celta na site da im se dadat ednakvi mo`nosti i tretman.

 2. Usvojuvaweto na posebni merki od strana na dr`avite ~lenki, vklu~uvaj}i gi i merkite sodr`ani vo ovaa konvencija {to imaat za cel da se za{titi maj~instvoto, ne se smeta za diskriminacija.

^len 5

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki:

 a) zaradi izmena na op{testvenite i kulturnite obi~ai vo pogled na odnesuvaweto na ma`ite i `enite za da se otstranat predrasudite, kako i voobi~aenata i sekoja druga praktika zasnovana vrz sfa}aweto za inferiornosta ili superiornosta na edniot ili drugiot pol ili za tradicionalnata uloga na ma`ite odnosno na `enite;

 b) semejnoto vospituvawe da go opfati i pravilnoto sfa}awe za maj~instvoto kako op{testvena funkcija i priznavaweto na zaedni~kata odgovornost na ma`ite i `enite vo podigaweto i razvojot na decata, podrazbiraj}i vo site slu~ai da mora, pred se da se vodi smetka za interesite na deteto.

^len 6

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki, vklu~uvaj}i gi i zakonodavnite, zaradi spre~uvawe na site formi na trgovija so `enite, kako i iskoristuvaweto na prostitucijata na `enite.

DEL VTORI

^len 7

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki za otstranuvawe na diskriminacijata na `enite vo politi~kiot i javniot `ivot na zemjata, a posebno se dol`ni da go obezbedat, pod ednakvi uslovi kako i na ma`ite, pravoto na `enite:

 a) da glasaat na site izbori i javni referendumi i da bidat izbirani vo site tela {to se izbiraat po pat na javni izbori;

 b) da u~estvuvaat vo kreiraweto i sproveduvaweto na vladinata politika i da zazemaat rakovodni polo`bi i da gi vr{at site javni funkcii na site nivoa na vlast;

 V) da u~estvuvaat vo rabotata na nevladinite organizacii i zdru`enija {to se zanimavaat so javniot i politi~kiot `ivot vo zemjata.

^len 8

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki za da im obezbedat na `enite mo`nost, pod ednakvi uslovi so ma`ite, bez diskriminacija, da gi pretstavuvaat svoite vladi na me|unarodno nivo, kako i da u~estvuvaat vo rabotata na me|unarodnite organizacii.

^len 9

 1. Dr`avite ~lenki im priznavaat na `enite ednakvi prava kako i na ma`ite, da go steknat, da go promenat ili da go zadr`at svoeto dr`avjanstvo. Tie posebno se gri`at sklu~uvaweto na brak so stranski dr`avjanin ili promenata na dr`avjanstvo na ma`ot za vreme na traeweto na brakot avtomatski da nema za posledica promena na dr`avjanstvoto na `enata, nitu taa da stane lice bez dr`avjanstvo odnosno da bide prisilena da go zeme dr`avjanstvoto na ma`ot.

 2. Dr`avite ~lenki im obezbeduvaat na `enite ednakvi prava kako i na ma`ite, vo pogled na dr`avjanstvoto na decata.

DEL TRETI

^len 10

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki zaradi otstranuvawe na diskriminacijata na `enite za da im obezbedat ednakvi prava kako i na ma`ite, vo pogled na obrazovanieto, a posebno za da obezbedat vrz osnova na ramnopravnost na ma`ite i `enite:

 a) ednakvi uslovi vo pogled na karierata i profesionalno naso~uvawe, vo pogled na mo`nosta za u~ewe i steknuvawe na diplomi vo obrazovnite ustanovi od site kategorii kako vo selskite taka i vo gradskite sredini, ovaa ramnopravnost se obezbeduva vo pogled na predu~ili{noto, op{toto, tehni~koto i stru~noto obrazovanie, kako i na vi{oto tehni~ko obrazovanie i na site vidovi profesionalno naso~uvawe;

 b) dostapnost na ednakvi nastavni programi, ednakvi ispiti i nastaven personal koj ima kvalifikacii od isto nivo, kako na u~ili{ni prostorii i oprema od ist kvalitet;

 v) otstranuvawe na tradicionalnoto sfa}awe za ulogite na ma`ite i `enite na site stepeni i vo site formi na obrazovanie so pottiknuvawe sozdavaweto na me{oviti oddelenija i drugi vidovi obrazovanie {to mo`at da pridonesat za postigaweto na taa cel, posebno so revizija na u~ebnicite i na u~ili{nite programi i so prisposobuvawe na nastavnite metodi;

 g) ednakva mo`nost za koristewe na stipendiite i na drugite vidovi bespovratna pomo{ za studii;

 d) ednakva mo`nost za pristap kon programite na permanentno obrazovanie, vklu~uvaj}i gi programite za obrazovanie na vozrasnite i funkcionalnite programi za opismenuvawe, posebno onie {to imaat za cel vo {to e mo`no pokratko vreme da se namali jazot vo stepenot na obrazovanieto pome|u ma`ite i `enite;

 |) namaluvawe na stapkata na napu{tawe na u~ili{teto od strana na `enskata mladina i organizacija na programi za devojkite i `enite koi prerano go napu{tile u~ili{teto;

 e) ednakvi mo`nosti za aktivno zanimawe so sporot i fizi~ko vospituvawe;

 `) dostapnost na posebnite informacii od oblasta na obrazovanieto, zaradi davawe pomo{ vo obezbeduvaweto na zdravjeto i blagosostojbata na semejstvoto, vklu~uvaj}i gi informaciite i sovetite za planiraweto na semejstvoto.

^len 11

1. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site pogodni merki zaradi eliminirawe na diskriminacija na `enite vo oblasta na vrabotuvaweto za da mo`e, vrz osnova na ramnopravnsota na ma`ite i `enite, da se obezbedat ednakvi prava, a posebno:

 a) pravoto na rabota kako neotu|ivo pravo na site lu|e;

b) pravoto na ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe, vklu~uvaj}i ja i primenata na ednakvi kriteriumi pri izborot na kandidati za rabotnoto mesto;

v) pravoto na sloboden izbor na profesijata i vrabotuvaweto, pravoto na unapreduvawe, sigurnost na vrabotuvaweto i site prava i uslovi {to proizleguvaat od rabota, kako i pravoto na stru~no osposobuvawe i prekvalifikacija, vklu~uvaj}i go u~eweto vo stopanstvoto, vi{oto stru~noto osposobuvawe i povremenoto dodatno osposobuvawe;

g) pravoto na ednakva nagrada, vklu~uvaj}i gi beneficiite, kako i na ednakov tretman za ednakva rabota i ednakov tretman pri ocenuvaweto na kvalitetot na rabotata;

d) pravoto na socijalna za{tita, posebno vo slu~aj na zaminuvawe vo penzija, nevrabotenost, bolest, invalidnost, starost i drugi vidovi nesposobnost za rabota, kako i pravoto na plateno otsustvo;

 |) pravoto na zdravstvena za{tita i za{tita pri rabota, vklu~uvaj}i ja i za{titata na biolo{kite i reproduktivnite funkcii na `enata.

 2. Zaradi spre~uvawe na diskriminacijata na `enite poradi stapuvawe vo brak ili maj~instvo i zaradi obezbeduvawe na nivnoto stvarno pravo na rabota, dr`avite ~lenki perzemaat soodvetni merki zaradi:

a) zabrana, pod zakana od prezemawe na sankcii, na davaweto otkaz poradi bremenost ili porodilno otsustvo i diskriminacijata pri otpu{taweto od rabota poradi bra~na sostojba;

b) voveduvawe plateno porodilno otsustvo ili sli~ni socijalni beneficii, bez gubewe na pravoto na porane{noto rabotno mesto, primawata po osnova na sta` i socijalnite primawa;

 v) pottiknuvawe da se obezbeduvaat potrebnite pomo{ni op{testveni slu`bi za da im se ovozmo`i na roditelite da gi usoglasat semejnite obvrski so obvrskite na rabotnoto mesto i u~estvoto vo op{testveniot `ivot, posebno so pottiknuvawe na osnovaweto i razvojot na mre`ata na ustanovi za gri`a za decata;

 g) obezbeduvaweto na posebna za{tita na `enata za vreme na bremenosta na onie rabotni mesta za koi e doka`ano deka se {tetni za bremenite `eni.

 3. Merkite na zakonska za{tita {to se odnesuvaat na pra{awata opfateni vo ovoj ~len se preispituvaat periodi~no, vo svetlinata na nau~nite i tehnolo{kite soznanija i po potreba, se revidiraat, ukinuvaat ili prodol`uvaat.

^len 12

1. Dr`avite ~lenki prezemaat soodvetni merki zaradi eliminirawe na diskriminacijata na `enite vo oblasta na zdravstvenata za{tita za da mo`at, vrz osnova na ramnopravnosta na `enite i ma`ite, da obezbedat dostapnost na zdravstvenite uslugi, vklu~uvaj}i gi onie {to se odnesuvaat na planiraweto na semejstvoto.

 2. Bez ogled na odredbata na stav 1 od ovoj ~len, dr`avite ~lenki im obezbeduvaat soodvetni zdravstveni uslugi na `enite za vreme na bremenosta, ra|aweto i vo periodot po ra|aweto na deteto, so obezbeduvawe na besplatni uslugi, kade {to e toa potrebno, kako i soodvetna ishrana za vreme na bremenosta i doeweto.

^len 13

 Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki zaradi eliminirawe na diskriminacijata na `enite vo drugite oblasti na stopanskiot i op{testveniot `ivot, za da im se obezbedat vrz osnova na ramnopravnosta na `enite i ma`ite, ednakvi prava, a posebno:

b) pravo na bankarski zaemi, hipotekarni i drugi vidovi finansiski krediti;

v) pravo na u~estvo vo rekreativnite aktivnosti sportot i site drugi formi na kulturen `ivot.

^len 14

1. Dr`avite ~lenki }e gi zemat predvid posebnite problemi so koi se soo~uva `enata na selo, kako i zna~ajnata uloga {to taa ja ima vo ekonomskiot opstanok na svoeto semejstvo, vklu~uvaj}i ja nejzinata rabota vo sektorite na stopanstvoto vo koi ne se ostvaruva dohod i }e gi prezemat site soodvetni merki za da obezbedat odredbite na ovaa konvencija da se primenuvaat na `enata na selo.

 2. Dr`avite ~lenki }e gi prezemat site soodvetni merki zaradi eleminirawe na diskriminacijata na `enite vo selskite podra~ja za da obezbedat tie, vrz osnova na ramnopravnosta na ma`ite i `enite, da u~estvuvaat vo razvojot na seloto i da imaat od toa koristi, a posebno za da go obezbedat nivnoto pravo na:

a) u~estvo vo izrabotkata i sproveduvaweto na planovite za razvoj na site nivoa;

 b) pristap do soodvetnata zdravstvena za{tita, vklu~uvaj}i gi informaciite, sovetite i uslugite vo vrska so planiraweto na semejstvoto;

 v) direktno koristewe na programite za socijalna za{tita;

 g) steknuvawe na site vidovi obuka i obrazovanie, formalno i neformalno, vklu~uvaj}i go opismenuvaweto, kako i pristap do site uslugi vo ramkite na mesnata zaednica, kako i do sovetodavnite uslugi, me|u drugoto, zaradi pro{iruvawe na nivnite op{ti i tehni~ki znaewa;

 d) organizirawe na grupi za samopomo{ i na zadrugi za da ostvarat ednakov pristap do stopanskite dejnosti po pat na vrabotuvawe ili vr{ewe na samostojna dejnost;

 |) u~estvo vo site aktivnosti na mesnata zaednica;

 e) dostapnost do zemjodelskite krediti i zaemi, do olesnenijata pri proda`bata na proizvodi, soodvetna tehnologija i ednakov tretman vo zemji{nata i agrarnata reforma, kako i do programite za povtorno naseluvawe;

 `) adekvatni `ivotni uslovi, posebno vo pogled na domuvaweto, higienskite uslovi, elektri~nata energija i snabduvaweto so voda, soobra}ajot i vrskite.

DEL ^ETVRTI

^len 15

1. Dr`avite ~lenki im priznavaat na `enite ednakvi prava pred zakonot kako i na ma`ite.

 2. Dr`avite ~lenki im priznavaat na `enite ednakva pravna sposobnost vo gra|anskite raboti kako i na ma`ite i im davaat ednakvi mo`nosti da se koristat so nea. Tie posebno im davaat na `enite ednakvi prava na sklu~uvawe dogovori i upravuvawe so imot i gi tretiraat ramnopravno vo site fazi na postapkata pred sudot.

 3. Dr`avite ~lenki se soglasni deka site napori i site drugi privatni instrumenti od koj i da bilo vid, ~ie pravno dejstvo ima za cel da ja ograni~i pravnata sposobnost na `enite, se smetaat kako ni{tovni i neva`e~ki.

 4. Dr`avite ~lenki im priznavaat na `enite i ma`ite ednakvi prava vo pogled na zakonite za dvi`eweto na licata i slobodata na izborot na mestoto na prestojuvaweto i `iveali{teto.

^len 16

1. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki zaradi otstranuvawe na diskriminacijata na `enite vo site pra{awa {to se odnesuvaat na brakot i semejnite odnosi, a posebno obezbeduvaat, vrz osnova na ramnopravnosta na ma`ite i `enite:

 a) ednakvo pravo na sklu~uvawe na brak;

 b) ednakvo pravo na sloboden izbor na bra~niot drugar i sklu~uvawe na brak samo po slobodna volja i pri potpolna soglasnost;

 v) ednakvi prava i odgovornosti vo brakot i pri razvodot;

 g) ednakvi roditelski prava i obvrski vo odnos na decata, bez ogled na bra~niot status. Vo site ovie slu~ai interesite na decata moraat da bidat na prvo mesto;

 d) ednakvi prava slobodno i odgovorno da odlu~uvaat za planiraweto na semejstvoto, kako i da imaat pristap kon informaciite, obrazovanieto i sredstvata {to }e im ovozmo`at da se koristat so ovie prava;

 |) ednakvi prava i odgovornosti vo pogled na staratelstvoto, tutorstvoto, upravuvaweto so imotot i usvojuvaweto na deca ili sli~nite institucii ako postojat vo nacionalnoto zakonodavstvo. Vo site slu~ai interesite na decata moraat da bidat na prvo mesto;

 e) ednakvi li~ni prava na ma`ot i `enata, vklu~uvaj}i go pravoto na izborot na semejnoto ime, profesijata i zanimaweto;

 `) ednakavi prava na obata bra~ni drugari vo pogled na sopstvenosta nad imotot odnosno steknuvaweto, upravuvaweto, u`ivaweto i otu|uvaweto na imotot, bez ogled na toa dali ova se vr{i besplatno ili za zna~itelna materijalna nagrada.

 2. Svr{uva~kata i stapuvaweto na deteto vo brak ne mo`e da ima nikakvi pravni posledici, a }e se prezemat site potrebni merki, vklu~uvaj}i gi zakonodavnite, zaradi utvrduvawe na minimalnite godini na vozrast za sklu~uvawe na brak, kako i voveduvaweto na obvrskata brakot da se sklu~i vo oficijalnata mati~na slu`ba.

DEL PETTI

^len 17

1. Zaradi sledewe na napredokot ostvaren vo primenata na ovaa konvencija, }e se formira Komitet za eliminirawe na diskriminacijata na `enite (natamu vo tekstot: Komitet) koj pri vleguvaweto na Konvencijata vo sila }e ima 18, a po ratifikacijata ili pristapuvaweto na 35 dr`avi ~lenki, 23 stru~waci so visoki moralni kvaliteti i stru~nost za oblasta na koja se odnesuva ovaa konvencija. Dr`avite ~lenki me|u svoite dr`avjani izbiraat stru~waci koi vo rabotata na Komitetot }e u~estvuvaat vo li~no svojstvo. Pri izborot na ~lenovite na Komitetot }e se vodi smetka za ramnomernata geografska zastapenost, kako i za toa da bidat izbrani stru~waci koi }e gi pretstavuvaat raznite civilizacii i glavnite pravni sistemi.

 2. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe, vrz osnova na spisokot na kandidati {to gi imenuvale dr`avite ~lenki. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da imenuva eden svoj dr`avjanin.

 3. Prvite izbori }e se odr`at {est meseci po denot na vleguvaweto na ovaa konvencija vo sila. Najmalku tri meseci pred datumot na sekoi izbori, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e im upati pokana na dr`avite ~lenki da podnesat predlozi vo rok od dva meseci. Generalniot sekretar }e go podgotvi spisokot na site taka imenuvani lica, po azbu~en red, so nazivite na dr`avite ~lenki {to gi imenuvale i }e im go dostavi na dr`avite ~lenki.

 4. Izborite za ~lenovi na Komitetot }e se odr`at na sostanokot na dr`avite ~lenki {to }e go svika Generalniot sekretar na Obedinetite nacii i {to }e se odr`i vo sedi{teto na Obedinetite nacii. Na toj sostanok, na koj{to kvorumot go so~inuvaat dve tretini od ~lenovite, }e bidat izbrani onie kandidati {to }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo na glasovite na prisutnite pretstavnici na dr`avite ~lenki koi glasaat.

 5. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na ~etiri godini. Me|utoa, mandatot na devetminata ~lenovi {to }e bidat izbrani na prvoto glasawe istekuva po dve godini; vedna{ po prvite izbori, pretsedatelot na Komitetot so `drebka }e gi izbere imiwata na ovie devetmina ~lenovi.

 6. Izborite za pet dodatni ~lenovi na Komitetot }e se odr`at vo soglasnost so odredbite na stav 2, 3 i 4 od ovoj ~len, po soop{tuvaweto za trieset i pettata ratifikacija ili pristapuvaweto kon Konvencijata. Mandatot na dvajcata dodatni ~lenovi na Komitetot {to }e bidat izbrani pri taa prilika, im istekuva po dve godini. Ovie dvajca ~lenovi gi izbira pretsedatelot na Komitetot so `drebka.

 7. Za popolnuvawe na eventualnite prazni mesta dr`avata ~lenka na ~ij pretstavnik mu prestanala funkcijata vo svojstvo ~len na Komitetot imenuva drugo lice od redovite na svoite dr`avjani, pod rezerva na odobrenie od Komitetot.

 8. ^lenovite na Komitetot, pri soglasnost od Generalnoto sobranie, }e primaat nagrada od sredstvata na Obedinetite nacii, pod uslovite {to }e gi opredeli Generalnoto sobranie, imaj}i go predvid zna~eweto na zada~ite {to gi vr{i Komitetot.

 9. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go obezbeduva potrebniot personal i uslovite za efikasno vr{ewe na funkciite na Komitetot vo ramkite na ovaa konvencija.

^len 18

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii da mu podnesat, zaradi razgleduvawe vo Komitetot, izve{taj za zakonodavnite, sudskite, upravnite ili drugi merki {to gi usvoile zaradi primena na odredbite na Konvencijata, kako i za napredokot ostvaren vo toj period:

 a) vo rok od edna godina po vleguvaweto na Konvencijata vo sila vo odnosnata dr`ava;

 b) najmalku sekoja ~etvrta godina po toa i sekoga{ koga toa }e go pobara Komitetot.

 2. Vo izve{taite mo`at da se navedat faktorite i te{kotiite {to vlijaat vrz toa do koja merka se izvr{uvaat obvrskite {to proizleguvaat od ovaa konvencija.

^len 19

2. Komitetot gi izbira svoite funkcioneri na period od dve godini.

^len 20

1. Komitetot obi~no se sostanuva edna{ godi{no vo traewe od najmalku dve nedeli, zaradi razgleduvawe na izve{taite podneseni vo soglasnost so ~len 18 od ovaa konvencija.

 2. Sostanocite na Komitetot obi~no se odr`uvaat vo sedi{teto na Obedinetite nacii ili na koe i da bilo drugo soodvetno mesto {to }e gi opredeli Komitetot.

^len 21

 1. Komitetot, preku Ekonomskiot i socijalniot sovet, sekoja godina go izvestuva Generalnoto sobranie za svojata rabota i mo`e da dava predlozi i op{ti preporaki vrz osnova na razgledanite izve{tai i informacii {to gi primil od dr`avite ~lenki. Takvite predlozi i op{ti preporaki se vnesuvaat vo izve{tajot na Komitetot, zaedno so eventualnite zabele{ki na dr`avite ~lenki.

 2. Generalniot sekretar gi dostavuva izve{taite na Komitetot do Komisijata za polo`bata na `enite, zaradi informirawe.

^len 22

 Specijaliziranite agencii imaat pravo da prisustvuvaat na sostanocite pri razgleduvaweto na primenata na onie odredbi od ovaa konvencija {to spa|aat vo nivniot delokrug. Komitetot mo`e da pobara specijaliziranite agencii da podnesat izve{tai za primenata na odredbite na Konvencijata vo oblastite {to spa|aat vo delokrugot na nivnata rabota.

DEL [ESTI

^len 23

 Nitu edna odredba od ovaa konvencija ne smee da vlijae vrz koi i da bilo odredbi {to poefikasno vodat kon postignuvawe na ramnopravnost na ma`ite i `enite, a koi mo`at da bidat sodr`ani vo:

b) vo koja i da bilo druga me|unarodna konvencija, dogovor ili spogodba {to e vo sila vo odnosnata dr`ava ~lenka.

^len 24

 Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da gi usvojat site potrebni merki na vnatre{en plan zaradi celosno ostvaruvawe na pravata priznati vo ovaa konvencija.

^len 25

1. Ovaa konvencija im e otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi.

2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e opredelen za depozitar na Konvencijata.

 3. Ovaa Konvencija podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

 4. Ovaa konvencija im e otvorena za pristapuvawe na site dr`avi. Pristapuvawata se vr{at so deponirawe na instrumentite za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 26

 1. Barawe za revizija na Konvencijata mo`e da podnese sekoja dr`ava ~lenka vo sekoe vreme po pat na soop{tenie vo pismena forma, upateno do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

2. Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii re{ava za eventualnite merki {to treba da se prezemat vo vrska so baraweto.

^len 27

 1. Ovaa konvencija vleguva vo sila triesetiot den smetaj}i od denot na deponiraweto kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii na dvaesetiot instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe.

 2. Za sekoja dr`ava {to ja ratifikuva ovaa konvencija ili {to i pristapuva po deponiraweto na dvaesettiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila triesettiot den smetaj}i od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe.

^len 28

 1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go prima i dostavuva do site dr`avi tekstot na rezervite {to dr`avite }e gi izjavat pri ratifikacijata ili pristapuvaweto.

 2. Rezerva {to ne e spoiva so predmetot i celite na ovaa konvencija ne e dozvolena.

 3. Rezervite mo`at da se povle~at vo sekoe vreme po pat na soop{tenie vo taa smisla, upateno do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, koj za toa gi izvestuva site dr`avi. Takvoto soop{tenie vleguva vo sila po~nuvaj}i od datumot na priemot.

^len 29

 1. Sekoj eventualen spor pome|u dve ili pove}e dr`avi ~lenki vo pogled na tolkuvaweto ili primenata na ovaa konvencijata {to ne }e se re{i po pat na pregovori, se podnesuva na arbitra`a po barawe na ednata od niv. Dokolku vo rok od {est meseci od datumot na podnesuvaweto na baraweto za arbitra`a dr`avite ~lenki ne uspeat da se soglasat za organizacijata na arbitra`ata, sekoja strana mo`e da se obrati do Me|unarodniot sud na pravdata zaradi re{avawe na sporot so barawe {to se podnesuva vo soglasnost so Statutot na Sudot.

 2.Sekoja dr`ava ~lenka mo`e pri potpi{uvaweto ili ratifikacijata na ovaa konvencija ili pri pristapuvaweto kon konvencijata da izjavi deka ne se smeta obvrzana soglasnost so stav 1 od ovoj ~len. Drugite dr`avi ~lenki nema da bidat obvrzni soglasno so stav 1 od ovoj ~len vo odnos na sekoja dr`ava ~lenka {to izjavila takva rezerva.

 3. Sekoja dr`ava ~lenka koja izjavila rezerva vo soglasnost so stav 2 od ovoj ~len mo`e vo sekoe vreme da ja povle~e rezervata po pat na soop{tenie do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 30

 Ovaa konvencija e sostavena na arapski, kineski, angliski, francuski, ruski i {panski jazik, pri {to site tekstovi se ednakvo verodostojni i }e se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

 Vo potvrda na {to dolupotpi{anite propisno ovlasteni za taa cel, ja potpi{aa ovaa konvencija.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk