Smetaj}i deka Deklaracijata na Obedinetite nacii za ukinuvawe site formi na rasna diskriminacija, od 20 noemvri 1963 godina (rezolucijata 1904 /HVIII na Generalnoto sobranie) sve~eno ja utvrduva potrebata od brzo ukinuvawe na site formi i site pojavi na rasna diskriminacija vo site delovi na svetot i obezbeduvawe razbirawe i po~ituvawe na dostoinstvoto na ~ove~kata li~nost,

 Ubedeni deka sekoja doktrina za superiornosta zasnovana vrz razlikata pome|u rasite e nau~no la`na, za osuda od moralnata to~ka na gledi{teto i socijalno nepravedna i opasna i deka ni{to ne bi mo`elo da ja opravda, kade i da bilo toa, rasnata diskriminacija, nitu teoretski nitu prakti~no,

 Povtorno potvrduvaj}i deka diskriminacijata pome|u lu|eto vrz osnova na rasata, bojata ili etni~koto poteklo pretstavuva pre~ka za prijatelskite i miroqubivite odnosi pome|u narodite i deka mo`e da go naru{i mirot i bezbednosta pome|u narodite, kako i skladnata koegzistencija na gra|anite od ista dr`ava,

 Ubedeni deka postoeweto na rasni pre~ki e nesoglasivo so idealite na sekoe ~ove~ko op{testvo,

 Zagri`eni so pojavite na rasna diskriminacija {to postojat u{te vo nekoi krai{ta na svetot, kako i vo politikite na vladite {to se zasnovaat vrz rasna superiornost ili omraza kako {to e politikata na apartheid, segregacija ili odvojuvawe,

 Re{eni da gi prezemat site potrebni merki zaradi brzo ukinuvawe site formi i site pojavi na rasna diskriminacija i da gi spre~at i da se borat protiv rasisti~kite doktrini i praktikata za da go pomognat razbiraweto pome|u rasite i da izgradat me|unarodna zaednica oslobodena od site formi na rasna segregacija i diskriminacija,

 Imaj}i ja predvid Konvencijata za diskriminacijata vo oblasta na vrabotuvaweto i zanimawata {to ja usvoi Me|unarodnata organizacija na trudot vo 1958 godina i Konvencijata za borbata protiv diskriminacijata vo oblasta na nastavata {to ja usvoi Organizacijata na Obedinetite nacii za prosveta, nauka i kultura, vo 1960 godina,

 So `elba da gi sprovedat vo `ivot principite navedeni vo Deklaracijata na Obedinetite nacii za ukinuvawe site formi na rasna diskriminacija i da obezbedat {to e mo`no pobrzo usvojuvawe na prakti~nite merki vo taa cel,

 Se dogovorija za slednoto:

PRV DEL

^len 1

 1. Vo ovaa konvencija izrazot "rasna diskriminacija" se odnesuva na sekoe razlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili davawe prvenstvo {to se zasnovaat vrz rasata, bojata, pretcite, nacionalnoto ili etni~koto poteklo {to imaat za cel ili za rezultat da go naru{at ili da go kompromitiraat priznavaweto, u`ivaweto ili vr{eweto, pod ednakvi uslovi, na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na politi~ko, ekonomsko, socijalno i kulturno pole ili vo sekoja druga oblast na javniot `ivot.

 2.Ovaa konvencija ne se primenuva na razlikuvaweto, isklu~uvaweto, ograni~uvaweto ili davaweto na prvenstvo {to go sproveduva dr`avata ~lenka na Konvencijata koga se vo pra{awe nejzini dr`avjani ili lica {to ne se nejzini dr`avjani.

 3. Niedna odredba od ovaa konvencija ne mo`e da se tolkuva kako da gi naru{uva na koj i da bilo na~in zakonskite odredbi na dr`avite ~lenki na Konvencijata vo pogled na narodnosta, dr`avjanstvoto ili priemot vo dr`avjanstvoto, pod uslov ovie odredbi da ne pravat razliki vo odnos na nekoja posebna narodnost.

 4. Posebnite merki doneseni edinstveno zaradi obezbeduvawe soodveten napredok na nekoi rasni ili etni~ki grupi ili na lica na koi im e neophodna za{tita koja mo`e da bide potrebna zaradi garantirawe, u`ivawe i ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi pod ednakvi uslovi ne se smetaat kako merki na rasna diskriminacija, pod uslov da nemaat za rezultat odr`uvawe na razli~ni prava za razni rasni grupi i da ne se odr`uvaat vo sila koga }e se postignat celite poradi koi ovie merki bile prezemeni.

^len 2

 1. Dr`avite ~lenki ja osuduvaat rasnata diskriminacija i se obvrzuvaat so site soodvetni sredstva i bez odlagawe da ja sproveduvaat politikata {to se stremi kon toa da ukine sekoja forma na rasna diskriminacija i da go pomagaat razbiraweto pome|u site rasi, i za taa cel:

 a) sekoja dr`ava ~lenka se obvrzuva da ne stori nikakvo delo na rasna diskriminacija ili da ne vr{i rasna diskriminacija protiv lica, grupi na lica ili ustanovi, kako i da postapuva taka {to site javni vlasti i javni, nacionalni i lokalni ustanovi da se pridr`uvaat kon ovaa obvrska;

 b) sekoja dr`ava ~lenka se obvrzuva da ne ja pottiknuva, brani ili poddr`uva rasnata diskriminacija {to ja sproveduva kakvo i da bilo lice ili organizacija;

 v) sekoja dr`ava ~lenka treba da prezeme efikasni merki zaradi povtorno razgleduvawe na nacionalnata i lokalnata vladina politika i za izmena, ukinuvawe ili poni{tuvawe na sekoj zakon i sekoj propis {to ima za cel da vovede rasna diskriminacija ili da ja stabilizira tamu kade {to postoi taa;

 g) sekoja dr`ava ~lenka treba so site soodvetni sredstva vklu~uvaji gi, dokolku go baraat toa okolnostite, i zakonskite merki, da ja zabrani rasnata diskriminacija {to ja sproveduvaat lica, grupi ili organizacii, kako i da ja suzbie;

 d) sekoja dr`ava ~lenka se obvrzuva da pomaga, vo daden slu~aj, pove}erasni integracionisti~ki organizacii i dvi`ewa i drugi sredstva zaradi ukinuvawe na pre~kite pome|u rasite, kako i da se bori protiv ona {to se stremi da ja zajakne rasnata podelba.

 2. Dr`avite ~lenki }e prezemat, ako go baraat toa okolnostite, vo socijalnata, ekonomskata, kulturnata i vo drugite oblasti, posebni i konkretni merki za soodvetno obezbeduvawe na razvojot ili za{tita na nekoi rasni grupi ili poedinci {to im pripa|aat na ovie grupi zaradi garantirawe, pod uslovite na ednakvost, polno ostvaruvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi. Ovie merki ne mo`at vo nikoj slu~aj da imaat za rezultat odr`uvawe na neednakvi ili razli~ni prava za razni rasni grupi, koga }e se postignat celite poradi koi bile prezemeni ovie merki.

^len 3

 Dr`avite ~lenki ja osuduvaat posebno rasnata segregacija i apartheidot i se obvrzuvaat na teritoriite pod nivna jurisdikcija da spre~uvaat, zabranuvaat i ukinuvaat sekoja praktika od ovaa priroda.

^len 4

 Dr`avite ~lenki ja osuduvaat sekoja propaganda i site organizacii {to se rakovodat so ideite ili teoriite zasnovani vrz vrz superiornosta na nekoja rasa ili grupa na lica od izvesna boja ili izvesno etni~ko poteklo ili {to sakaat da opravdaat ili poddr`at sekoja forma na rasna omraza ili diskriminacija; tie se obvrzuvaat da gi usvojat, bez odlagawe, pozitivnite merki {to imaat za cel da ukinat sekoe pottiknuvawe na takva diskriminacija ili na sekoe delo na diskriminacija, i za taa cel, vodej}i smetka za principite navedeni vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i za pravata {to se izre~no navedeni vo ~lenot 5 od ovaa konvencija, tie osobeno se obvrzuvaat:

 a) da go utvrdat kako krivi~no delo sekoe {irewe na ideite zasnovani vrz superiornost ili rasna omraza, sekoe pottiknuvawe na rasna diskriminacija kako i site dela na nasilstvo ili predizvikuvawe na takva nasilstvo, naso~eno protiv site rasi ili sekoja grupa lica od druga boja ili drugo etni~ko poteklo, kako i davawe pomo{ na rasisti~ki aktivnosti, podrazbiraj}i go tuka i nivnoto finansirawe;

 b) da izjavat deka se nezakoniti i da gi zabranat organizaciite i aktivnostite na organizirana propaganda i sekoj drug vid propagandna aktivnost {to pottiknuvaat na rasna diskriminacija i {to ja pomagaat, kako i da izjavat deka u~estvoto vo ovie organizacii ili vo nejzini aktivnosti e so zakon kaznivo delo;

 v) da ne im dozvolat na javnite vlasti nitu na javnite nacionalni ili lokalni ustanovi da pottiknuvaat na rasna diskriminacija ili da ja pomagaat.

^len 5

 Spored osnovnite obvrski navedeni vo ~lenot 2 na ovaa konvencija, dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da ja zabranat i da ja ukinat rasnata diskriminacija vo site nejzini formi i da mu garantiraat na sekoj pravo na ednakvost pred zakonot bez razlika na rasata, bojata ili nacionalnoto ili etni~koto poteklo, osobeno vo pogled na u`ivaweto na slednite prava:

 a) pravoto na ednakva postapka pred sudovite i pred sekoj drug sudski organ;

 b) pravoto na bezbednosta na licata i na za{titata na dr`avata od nasilba i zlostavuvawe bilo od strana na vladini slu`benici, bilo od sekoe lice, grupa ili ustanova;

 v) politi~kite prava, osobeno pravoto na u~estvo na izbori, pravoto na glas i kandidatura - spored sistemot na op{toto i ednakvoto pravo na glas, pravoto na u~estvuvawe vo vladata kako i vo upravuvaweto so javnite raboti, na site nivoa, i pravoto na pristap, pod ednakvi uslovi, na javnite funkcii;

 g) drugite gra|anski prava, osobeno:

i) pravoto slobodno da se dvi`at i da odberat svoe prestojuvali{te vo edna dr`ava;

ii) pravoto da ja napu{tat sekoja zemja, podrazbiraj}i ja i svojata i pravoto na vra}awe vo svojata zemja;

iii) pravoto na narodnost;

iv) pravoto na sklu~uvawe brak i izbor na bra~niot drugar;

v) pravoto na sekoe lice na sopstvenost, kako poedinci ili vo zaednica;

vi) pravo na nasleduvawe;

vii) pravoto na slobodata na misleweto, sovesta i verata;

viii) pravoto na sloboda na misleweto i izrazuvaweto;

ix) pravoto na sloboda na miroqubiv sobir i zdru`uvawe;

 d) ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, osobeno:

i) pravoto na rabota, na sloboden izbor na rabotata, na pravi~ni i zadovolitelni uslovi na rabotata, na za{tita vo slu~aj na bezrabotnost, na ednakva zarabotka za ednakva rabota, na pravi~na i zadovolitelna nagrada;

ii) pravo na osnovawe sindikati i za ~lenuvawe na niv;

iii) pravoto na stan;

iv) pravoto na zdravje, lekarska pomo{, socijalno osiguruvawe i na koristewe na socijalnite slu`bi;

v) pravoto na obrazovanie i na stru~no osposobuvawe;

vi) pravoto na u~estvo, pod ednakvi uslovi, vo kulturnite aktivnosti;

 |) pravoto na pristap na site mesta i slu`bi, nameneti na javnata upotreba, kako {to se prevoz, hoteli, restorani, kafeani, priredbi i parkovi.

^len 6

 Dr`avite ~lenki }e mu obezbedat na sekoe lice pod nivna jurisdikcija fakti~ka za{tita i pravo na `alba pred nacionalnite sudovi i pred drugite dr`avni nadle`ni organi protiv site dela na rasna diskriminacija {to, sprotivno na ovaa konvencija, bi gi povredile negovite individualni prava i negovite osnovni slobodi, kako i pravo da bara od site sudovi zadovoluvawe ili praveden i soodveten nadomestok za sekoja {teta {to bi mo`ela da mu ja stori takvata diskriminacija.

^len 7

 Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da prezemat itni i efikasni merki, osobeno vo oblasta na nastavata, vospituvaweto, kulturata i informaciite so cel za borba protiv predrasudite {to vodat kon rasna diskriminacija i pomagawe na razbiraweto, tolerancijata i prijatelstvoto pome|u narodite, rasnite ili etni~kite grupi, kako i unapreduvawe na celite i principite na Povelbata na Obedinetite nacii, Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, Deklaracijata na Obedinetite nacii za ukinuvawe na site formi na rasna diskriminacija i ovaa konvencija.

VTOR DEL

^len 8

 1. Ustanoven e Komitet za ukinuvawe na rasnata diskriminacija (vo ponatamo{niot tekst: Komitet) sostaven od osumnaeset stru~waci poznati spored svoite visoki moralni kvaliteti i svojata nepristrasnost, {to pome|u svoite dr`avjani gi izbiraat dr`avite ~lenki a koi zasedavaat vo li~no svojstvo, so toa {to se vodi smetka za pravednata geografska podelba i zastapenosta na razni formi na civilizacija, kako i na glavnite pravni sistemi.

 2. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe spored listata na kandidatite {to }e ja opredelat dr`avite ~lenki. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da opredeli kandidat {to }e go izbere pome|u svoite dr`avjani.

 3. Prviot izbor }e se odr`i {est meseci po vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija. Tri meseci pred sekoj izbor, Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii im dostavuva pismo na dr`avite ~lenki povikuvaj}i gi da podnesat svoi kandidaturi vo rok od dva meseca. Generalniot sekretar sostavuva spisok na site taka opredeleni kandidati, po azbu~en red, so ozna~uvawe na dr`avite ~lenki {to gi opredelile i im go dostavuva na dr`avite ~lenki.

 4. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na sostanokot na dr`avite ~lenki {to go svikuva Generalniot sekretar vo sedi{teto na Organizacijata na obedinetite nacii. Na toj sostanok, na koj kvorum so~inuvaat dve tretini od dr`avite ~lenki, za ~lenovite na Komitetot se izbiraat kandidatite {to }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo od pretstavnicite na dr`avite ~lenki {to se prisutni i {to glasaat.

 5. a) ^lenovite na Komitetot se izbiraat na ~etiri godini. Me|utoa, mandatot na devet ~lenovi izbrani na prvoto glasawe im istekuva po dve godini; vedna{ po prviot izbor pretsedatelot na Komitetot gi izvlekuva so `drepka imiwata na ovie devet ~lenovi;

 b) Zaradi popolnuvawe na eventualno uprazneti mesta, dr`avata ~lenka ~ij stru~wak prestanal da gi vr{i svoite funkcii na ~len na Komitetot imenuva drug stru~wak pome|u svoite dr`avjani, pod rezerva na odobrenie od Komitetot.

 6. Dr`avite ~lenki gi podnesuvaat tro{ocite na ~lenovite na Komitetot za periodot vo koj gi vr{at tie funkciite vo Komitetot.

^len 9

 1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da mu podnesat na Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii zaradi razgleduvawe od strana na Komitetot, izve{taj za zakonskite, sudskite, administrativnite ili drugi merki {to }e gi donesat a {to im davaat dejstvo na odredbite od ovaa Konvencija: a) vo rok od edna godina smetaj}i od vleguvawto vo sila na Konvencijata za sekoja zainteresirana dr`ava vo pogled na ona {to se odnesuva na nea i b) potoa, sekoi dve godini, a, osven toa, sekoj pat koga }e go pobara toa Komitetot. Komitetot mo`e da pobara dopolnitelni izvestuvawa od dr`avite ~lenki.

 2. Komitetot mu podnesuva sekoja godina na Generalnoto sobranie na Organizacijata na obedinetite nacii, preku Generalniot sekretar, izve{taj za svojata rabota i mo`e da dava sugestii i preporaki od op{t karakter vrz osnova na razgleduvaweto na izve{taite i izvestuvawata dobieni od dr`avite ~lenki. Toj go zapoznava Generalnoto sobranie so ovie sugestii i preporaki od op{t karakter, a vo daden slu~aj so zabele{kite od dr`avite ~lenki.

^len 10

 1. Komitetot donesuva svoj vnatre{en pravilnik.

 2. Komitetot izbira svoj sekretarijat za period od dve godini.

 3. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii ja vr{i dol`nosta na sekretar vo Komitetot.

 4. Komitetot gi odr`uva redovno svoite sostanoci vo sedi{teto na Organizacijata na Obedinetite nacii.

^len 11

 1. Ako edna od dr`avite ~lenki smeta deka nekoja druga dr`ava {to isto taka e ~lenka ne gi primenuva odredbite od ovaa konvencija, taa mo`e da mu obrne vnimanie na Komitetot na ova pra{awe. Komitetot ja izvestuva za toa zainteresiranata dr`ava ~lenka. Vo rok od tri meseci zainteresiranata dr`ava mu podnesuva na Komitetot pismeno objasnenie ili izjava so koja go objasnuva pra{aweto i vo dadeniot slu~aj, gi nazna~uva merkite {to navedenata dr`ava bi mo`ela da gi prezeme zaradi re{avawe na ovaa situacija.

 2. Ako, vo rok od {est meseci smetaj}i od denot na priemot na originalnoto soop{tenie od strana na zainteresiranata dr`ava, ne se re{i pra{aweto na zadovolitelen na~in za obete dr`avi, po pat na dvostrani pregovori ili po pat na sekoja druga postapka so koja raspolagaat, i ednata i drugata dr`ava imaat pravo povtorno da mu go podnesat na Komitetot upatuvaj}i mu edno soop{tenie na Komitetot, a drugo - na zainteresiranata dr`ava.

 3. Komitetot mo`e da bide nadle`en za re{avawe na pra{aweto {to mu e podneseno soglasno so to~ka 2 od ovoj ~len, samo ako prethodno se uveri deka bile iskoristeni i iscrpeni site raspolo`ivi pravni sredstva na vnatre{noto pravo spored op{topriznaenite princpi na me|unarodnoto pravo. Ova pravilo ne se primenuva ako postapkite po `albite gi preminuvaat razumnite rokovi.

 4. Za sekoe pra{awe {to mu e podneseno na re{avawe, Komitetot mo`e da pobara od dr`avite ~lenki da mu gi dadat site potrebni dopolnitelni objasnenija.

 5. Koga Komitetot razgleduva nekoe pra{awe soglasno ovoj ~len, zainteresiranite dr`avi ~lenki imaat pravo da opredelat pretstavnik koj bez pravo na glas }e u~estvuva vo rabotata na Komitetot za celoto vreme na raspravata.

^len 12

 1. a) Otkako Komitetot }e gi dobie i podrobno razgleda site izvestuvawa {to gi smeta za potrebni, pretsedatelot imenuva edna ad hok Komisija za pomiruvawe (vo ponatamo{niot tekst: komisijata) sostavena od pet lica pri potpolna i ednoglasna soglasnost od stranite vo spor; Komisijata im gi stava svoite dobri uslugi na raspolagawe na zainteresiranite dr`avi, za da se postigne prijatelsko re{enie na pra{aweto zasnovano vrz po~ituvaweto na ovaa Konvencija.

 b) Ako dr`avite ~lenki vo spor ne postignat spogodba za potpolniot ili delumniot sostav na Komisijata vo rok od tri meseci, ~lenovite na Komisijata {to ne dobile soglasnost od dr`avite ~lenki se izbiraat so tajno glasawe pome|u ~lenovite na Komitetot so dvotretinsko mnozinstvo od ~lenovite na Komitetot.

 2. ^lenovite na Komisijata zasedavaat vo li~no svojstvo. Tie ne moraat da bidat dr`avjani na edna od dr`avite ~lenki vo spor nitu na dr`avata {to ne e ~lenka na ovaa Konvencija.

 3. Komisijata izbira svoj pretsedatel i donesuva svoj vnatre{en pravilnik.

 4. Komisijata gi odr`uva svoite redovni sostanoci vo sedi{teto na Organizacijata na obedinetite nacii ili na koe i da bilo drugo soodvetno mesto {to go opredeluva Komisijata.

 5. Sekretarijatot predviden vo to~ka 3 na ~lenot 10 od ovaa konvencija i dava isto taka svoi uslugi na Komisijata sekoj pat koga nekoj spor pome|u dr`avite ~lenki ima za posledica formirawe na komisija.

 6. Site tro{oci na ~lenovite na Komisijata gi podnesuvaat, isto taka, dr`avite ~lenki vo spor vrz osnova na presmetkata na Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.

 7. Vo slu~aj na potreba, Generalniot sekretar e ovlasten da im gi isplati tro{ocite na ~lenovite na Komisijata pred da gi nadomestat dr`avite ~lenki vo spor tro{ocite soglasno to~kata 6 od ovoj ~len .

 8. Izvestuvawata {to }e gi dobie i podrobno razgleda Komitetot i se stavaat na raspolagawe na Komisijata, koja mo`e da pobara od zainteresiranite dr`avi da i dostavat sekoe soodvetno dopolnitelno izvestuvawe.

^len 13

 1. Otkako }e go razgleda pra{aweto vo site negovi vidovi, Komisijata podgotvuva i mu podnesuva na pretsedatelot na Komitetot izve{taj koj gi sodr`i nejzinite zaklu~oci za site fakti~ki pra{awa vo vrska so sporot pome|u stranite so preporakite {to gi smeta celesoobrazni za re{avawe na sporot na prijatelski na~in.

 2. Pretsedatelot na Komitetot i go dostavuva izve{tajot od Komisijata na sekoja dr`ava ~lenka vo spor. Ovie dr`avi go izvestuvaat pretsedatelot na Komitetot, vo rok od tri meseci, dali gi prifa}aat ili ne preporakite {to se sodr`ani vo izve{tajot na Komisijata.

 3. Po istekot na rokot predviden vo to~kata 2 na ovoj ~len, pretsedatelot na Komitetot im go dostavuva izve{tajot na Komisijata i izjavite od zainteresiranite dr`avi ~lenki na drugite dr`avi ~lenki na Konvencijata.

^len 14

 1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da izjavi vo sekoj moment deka ja priznava nadle`nosta na Komitetot da gi prima i razgleduva soop{tenijata na lica ili na grupi na lica pod nejzina jurisdikcija {to se `alat deka se `rtvi na povreda od strana na taa dr`ava ~lenka vo pogled na koe i da bilo pravo spomenato vo ovaa konvencija. Komitetot ne prima niedno soop{tenie koe se odnesuva na dr`ava ~lenka {to ne dala vakva izjava.

 2. Sekoja dr`ava ~lenka {to }e dade izjava soglasno so to~kata 1 od ovoj ~len mo`e da formira ili da opredeli organ, vo ramkite na svojot nacionalen praven poredok, {to e nadle`en da gi prima i razgleduva pretstavkite na lice ili grupi na lica pod jurisdikcija na ovaa dr`ava, {to se `alat deka se `rtvi na povreda na koe i da bilo pravo spomenato vo ovaa konvencija a {to gi iskoristile drugite raspolo`ivi lokalni pravni sredstva.

 3. Zainteresiranata dr`ava ~lenka ja upatuva izjavata, dadena soglasno so to~ka 1 od ovoj ~len, kako i imeto na sekoj organ formiran ili opredelen soglasno so to~kata 2 od ovoj ~len do Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii koj edna nejzina kopija im dostavuva na drugite dr`avi ~lenki. Izjavata mo`e da se povle~e sekoj moment po pat na soop{tenie {to mu se upatuva na Generalniot sekretar, no ova povlekuvawe ne se odnesuva na soop{tenijata {to ve}e mu se podneseni na Komitetot.

 4. Organot ustanoven ili opredelen soglasno so to~kata 2 od ovoj ~len treba da vodi registar na pretstavkite, a zaverenite kopii na registarot se deponiraat sekoja godina kaj Generalniot sekretar na soodveten na~in, so toa {to sodr`inata na ovie kopii ne se objavuva vo javnosta.

 5. Ako ne dobie soglasnost od organot {to e ustanoven ili opredelen soglasno so to~kata 2 od ovoj ~len, podnositelot na pretstavkata ima pravo, vo rok od {est meseci, za taa cel da se obrati do Komitetot.

 6. a) Komitetot, na doverliv na~in, so sekoe soop{tenie ja zapoznava dr`avata ~lenka {to navodno povredila nekoja odredba od Konvencijata, no identitetot na lice ili na grupa na zainteresirani lica ne mo`e da se otkrie bez izri~no odobrenie od toa lice ili od grupata na lica. Komitetot ne prima anonomni soop{tenija.

 b) Po tri meseci, ovaa dr`ava mu dostavuva po pismen pat na Komitetot objasnenija ili izjavi {to go razjasnuvaat pra{aweto i gi ozna~uva, vo dadeniot slu~aj, merkite {to bi mo`ele da se prezemat za re{avawe na situacijata.

 7. a) Komitetot gi razgleduva sop{tenijata vodej}i smetka za site izvestuvawa {to mu gi podnele zainteresiranata dr`ava ~lenka i podnositelot na pretstavkata. Komitetot ne gi razgleduva soop{tenijata na podnositelot na pretstavkata dodeka ne proveri dali toj gi iskoristil site vnatre{ni raspolo`ivi pravni sredstva. Me|utoa ova pravilo ne se primenuva ako postapkite po `albite gi preminuvaat razumnite rokovi.

 b) Komitetot i upatuva svoi sugestii i eventualni preporaki na zainteresiranata dr`ava ~lenka i na podnositelot na pretstavkata.

 8. Komitetot vnesuva vo svojot godi{en izve{taj kratka sodr`ina na ovie soop{tenija, a vo dadeniot slu~aj, kratka sodr`ina na objasnenijata i izjavite na zainteresiranite dr`avi ~lenki i na svoite sopstveni sugestii i preporaki.

 9. Komitetot e nadle`en da gi vr{i funkciite predvideni vo ovoj ~len samo ako najmalku deset dr`avi ~lenki na Konvencijata se vrzani so izjavite {to se dadeni soglasno so to~kata 1 od ovoj ~len.

^len 15

 1. Vo o~ekuvawe na ostvaruvaweto na celite na Deklaracijata za davawe nezavisnost na kolonijalnite zemji i narodi, sodr`ana vo Rezolucijata 1514 (HV) na Generalnoto sobranie na Organizacijata na obedinetite nacii od 14 dekemvri 1960 godina, odredbite od ovaa konvencija vo ni{to ne go ograni~uvaat pravoto na pretstavka {to na ovie narodi im go davaat drugite me|unarodni instrumenti ili Organizacijata na obedinetite nacii ili nejzinite specijalizirani ustanovi.

 2.a) Komitetot, ustanoven soglasno so to~kata 1 od ~lenot 8 na ovaa konvencija ja prima kopijata na pretstavkite {to doa|aat od organite na Organizacijata na obedinetite nacii a koi se zanimavaat so pra{awata vo neposredna vrska so principite i celite na ovaa konvencija, go izrazuva misleweto i dava preporaki vo vrska so primenite pretstavki pri razgleduvaweto na pretstavkite na `itelite na teritoriite pod staratelstvo ili na neavtonomnite teritorii ili na sekoja druga teritorija vrz koja se primenuva Rezolucijata 1514 (HV) na Generalnoto sobranie vo vrska so pra{awata spomenati vo ovaa konvencija a {to im se podneseni na re{avawe na ovie organi.

 b) Komitetot ja prima od nadle`nite organi na Organizacijata na obedinetite nacii kopijata na izve{taite za zakonskite, sudskite, administrativnite ili drugi merki vo neposredna vrska so principite i celite na ovaa konvencija {to administrativnite sili gi primenile na teritoriite spomenati vo stavot a) na ovaa to~ka, i izrazuva mislewe i im dava preporaki na ovie organi.

 3. Komitetot vo svoite izve{tai do Generalnoto sobranie vklu~uva kratok pregled na pretstavkite i izve{taite {to gi primil od organite na Organizacijata na obedinetite nacii, kako i svoi mislewa i preporaki po pra{awata na ovie pretstavki i izve{tai.

 4. Komitetot upatuva molba do Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii da mu gi dostavi site podatoci {to se odnesuvaat na celite na ovaa konvencija so koi raspolaga po pra{aweto na teritoriite spomenati vo stavot a) to~ka 2 na ovoj ~len.

^len 16

 Odredbata od ovaa Konvencija, vo vrska so merkite {to treba da se prezemat zaradi re{avawe na nekoj spor ili nekoja `alba, se primenuvaat bez {teta vo drugite postapki za re{avawe na sporovite ili `albite po pra{aweto na diskriminacijata predvidena vo osnovnite instrumenti na Organizacijata na obedinetite nacii i nejzinite specijalizirani ustanovi ili vo konvenciite {to gi usvoile ovie organizacii i ne gi spre~uvaat dr`avite ~lenki da primenat drugi postapki za re{avawe na nekoj spor soglasno so op{tite ili posebnite me|unarodni spogodbi {to gi vrzuvaat.

TRET DEL

^len 17

 1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe na sekoja dr`ava ~lenka na Organizacijata na Obedinetite nacii ili na ~len na koja i da bilo nejzina specijalizirana ustanova, na sekoja dr`ava ~lenka na Statutot na Me|unarodniot sud na pravdata, kako i na sekoja druga dr`ava {to Generalnoto sobranie na Organizacijata na obedinetite nacii }e ja povika da stane ~lenka na Konvencijata.

 2. Ovaa konvencija podle`i na ratifikacija, a ratifikacionite instrumenti se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii.

^len 18

 1. Kon ovaa Konvencija mo`e da pristapi sekoja dr`ava spomenata vo to~kata 1 od ~lenot 17 na Konvencijata.

 2. Pristapuvaweto se vr{i so deponirawe na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.

^len 19

 1. Ovaa konvencija vleguva vo sila triesettiot den od denot na deponiraweto kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii na dvaeset i sedmiot ratifikacionen instrument ili na instrumentot za pristapuvawe.

 2. Za sekoja dr`ava {to }e ja ratifikuva ovaa Konvencija ili {to }e i pristapi po deponiraweto na dvaeset i sedmiot ratifikacionen instrument ili na instrumentot za pristapuvawe, ovaa Konvencija vleguva vo sila triesetiot den od denot na deponiraweto od strana na ovaa dr`ava na ratifikacioniot instrument ili na instrumentot za pristapuvawe.

^len 20

 1. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii }e go primi tekstot so rezervite {to }e bidat staveni vo momentot na ratifikuvaweto ili pristapuvaweto i }e im go soop{ti na site dr`avi {to se ~lenki na ovaa konvencija ili mo`at da stanat ~lenki. Sekoja dr`ava {to }e stavi prigovor na rezervata }e go izvesti Generalniot sekretar, vo rok od devedeset dena smetaj}i od denot na ova soop{tenie, deka ne ja prifa}a ovaa rezerva.

 2. Nikakva rezerva {to bila nesoglasna so predmetot i so celta na ovaa konvencija ne mo`e da bide odobrena kako nitu onaa rezerva {to bi imala za rezultat da ja paralizira rabotata na koj i da bilo organ {to go ustanovila Konvencijata. Se smeta deka rezerva im pripa|a na napred navedenite kategorii ako najmalku dve tretini od dr`avite ~lenki na Konvencijata stavat prigovor.

 3. Rezervite mo`at da se povle~at vo sekoj moment po pat na soop{tenie upateno do Generalniot sekretar. Soop{tenieto vleguva vo sila od denot na negoviot priem.

^len 21

 Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da ja otka`e ovaa konvencija po pat na soop{tenie upateno do Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii. Otkazot vleguva vo sila po istekot na periodot od edna godina, smetaj}i od denot koga Generalniot sekretar go primil ova soop{tenie.

^len 22

 Sekoj spor pome|u dve ili pove}e dr`avi ~lenki vo vrska so tolkuvaweto ili primenata na ovaa Konvencija, {to ne }e se re{i po pat na pregovor ili po postapkata izre~no predvidena so ovaa Konvencija se iznesuva, na barawe od koja i da bilo od stranite vo spor, pred Me|unarodniot sud na pravdata za da re{ava toj za nego, osven ako stranite vo spor ne se dogovorat za nekoj drug na~in na re{avawe.

^len 23

 1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da upati vo sekoj moment barawe za revizija na ovaa konvencija po pat na pismeno soop{tenie upateno do Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.

 2. Generalnoto sobranie na Organizacijata na Obedinetite nacii, re{ava, vo dadeniot slu~aj, za merkite {to treba da se prezemat vo vrska so ova barawe.

^len 24

 Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii gi izvestuva site dr`avi navedeni vo to~ka 1 na ~lenot 17 od ovaa Konvencija za:

 a) potpisite staveni na ovaa konvencija i za ratifikacionite instrumenti i za instrumentite za pristapuvawe deponirani soglasno so ~lenovite 17 i 18;

 b) datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija soglasno so ~len 19;

 v) soop{tenijata i izjavite primeni soglasno so ~lenovite 14, 20 i 23;

 g) otkazite soop{teni soglasno so ~lenot 21.

^len 25

 1. Ovaa konvencija ~ij angliski, kineski, {panski, francuski i ruski tekst se podednakvo verodostojni, se deponira vo arhivata na Organizacijata na Obedinetite nacii.

 2. Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii po edna zaverena kopija od ovaa Konvencija dostavuva do site dr`avi {to i pripa|aat na koja i da bilo kategorija spomenata vo to~kata 1 od ~lenot 17 na Konvencijata.

 Vo potvrda na ova dolu potpi{anite, propisno ovlasteni od svoite odnosni vladi, ja potpi{aa ovaa konvencija {to be{e otvorena za potpi{uvawe vo Wujork na 7 mart 1966 godina.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk