Potsetuvaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot proklamiraa deka na detstvoto mu pripa|aat posebna gri`a i pomo{,

Uvereni deka na semejstvoto, kako osnovna edinica na op{testvoto i prirodna sredina za razvoj i blagosostojba na site negovi ~lenovi, a posebno na decata, treba da im bide dadena neophodna za{tita i pomo{ za da mo`e vo celost da gi prezeme odgovornostite vo zaednicata,

Svesni za faktot deka deteto, zaradi celosen i skladen razvoj na li~nosta, treba da raste vo semejna sredina, vo atmosfera na sre}a, qubov i razbirawe,

Smetaat deka deteto treba vo celost da bide podgotveno da `ivee samostojno vo op{testvoto i da bide vospitano vo duhot na idealite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, a posebno vo duhot na mir, dostoinstvo, tolerancija, sloboda, ramnopravnost i solidarnost,

Imaj}i predvid deka potrebata za posvetuvawe posebna gri`a za deteto e iznesena vo @enevskata deklaracija za pravata na deteto od 1924 godina i vo Deklaracijata za pravata na deteto {to ja usvoija Obedinetite nacii vo 1959 godina i priznata vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava (posebno vo ~l. 23 i 24), vo Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava (posebno vo ~len 10) i vo statutite i soodvetnite instrumenti na specijaliziranite agencii i me|unarodnite organizacii {to se zanimavaat so za{tita na decata,

Imaj}i predvid, kako {to e nazna~eno vo Deklaracijata za pravata na deteto {to ja usvoi Generalnoto sobranie na 20 noemvri 1959 godina, deka "na deteto, so ogled na negovata fizi~ka i mentalna nezrelost, mu se potrebni posebna za{tita i gri`a, vklu~uvaj}i soodvetna pravna za{tita, kako pred, taka i po ra|aweto",

Potsetuvaj}i na odredbite na Deklaracijata za socijalnite i pravnite principi {to se odnesuvaat na za{titata i blagosostojbata na decata, so poseben osvrt vrz nacionalnoto i me|unarodnoto staratelstvo i posvojuvaweto, Pravilata na Obedinetite nacii za standardniot minimum vo maloletni~koto pravosudstvo (Pekin{ki pravila) i Deklaracijata za za{tita na `enite i decata vo slu~aj na vonredna sostojba i vooru`en sudir,

Svesni deka vo site zemji na svetot ima deca koi `iveat vo vonredno te{ki uslovi i deka na tie deca im e neophodna posebna gri`a,

Zemaj}i go predvid zna~eweto na tradiciite i na kulturnite vrednosti na sekoj narod za za{tita i skladen razvoj na deteto,

Svesni za zna~eweto na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe na uslovite za `ivot na decata vo site zemji, posebno vo zemjite vo razvoj,

Se soglasija za slednovo:

PRV DEL

^len 1

Za celite na ovaa konvencija, dete e sekoe ~ove~ko su{testvo koe ne napolnilo osumnaeset godini vozrast, ako vrz osnova na zakonot koj se odnesuva na deteto, polnoletstvo ne se steknuva porano.

^len 2

1. Dr`avite ~lenki na ovaa konvencija gi po~ituvaat i obezbeduvaat pravata sodr`ani vo Konvencijta na sekoe dete pod nivna jurisdikcija, bez nikakva diskriminacija i bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, onesposobenosta, ra|aweto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonit staratel.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site potrebni merki za da se obezbedi za{tita na deteto od site formi na diskriminacija ili kazna zasnovani vrz statusot, aktivnostite, izrazenoto mislewe ili ubeduvawe na roditelite, na zakonitite starateli ili na ~lenovi na semejstvoto na deteto.

^len 3

1. Vo site aktivnosti {to se odnesuvaat na decata od primarno zna~ewe se interesite na deteto, bez ogled na toa dali gi sproveduvaat javni ili privatni institucii za socijalna za{tita, sudovi, administrativni organi ili zakonodavni tela.

2. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na deteto da mu obezbedat takva za{tita i gri`a {to e neophodna za negovata dobrosostojba, zemaj}i gi predvid pravata i obvrskite na negovite roditeli, zakonitite starateli ili drugi poedinci koi se pravno odgovorni za deteto i gi prezemaat za taa cel site potrebni zakonodavni i administrativni merki.

3. Dr`avite ~lenki se gri`at instituciite, slu`bite i ustanovite koi se odgovorni za gri`a ili za{tita na decata da bidat vo soglasnost so standardite {to gi utvrdile nadle`nite organi, posebno vo oblasta na sigurnosta, zdravjeto, brojot i podobnosta na personalot, kako i stru~niot nadzor.

^len 4

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni, administrativni i drugi merki za ostvaruvawe na pravata priznati vo ovaa konvencija. Vo vrska so ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava dr`avite ~lenki gi prezemaat takvite merki maksimalno koristej}i gi svoite raspolo`ivi sredstva, a kade {to e toa potrebno vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

^len 5

Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat odgovornostite, pravata i dol`nostite na roditelite ili, kade {to e toa slu~aj, na ~lenovite na po{irokoto semejstvo ili zaednicata, kako {to e predvideno so lokalnite obi~ai, na zakonskite starateli ili na drugi lica zakonski odgovorni za deteto, na na~in koj e vo soglasnost so razvojot na sposobnostite na deteto da gi obezbedat, da go upatat i da go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na negovite prava {to se priznati vo ovaa konvencija.

^len 6

1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka sekoe dete ima vrodeno pravo na `ivot.

2. Dr`avite ~lenki go obezbeduvaat vo najgolema mo`na mera opstanokot i razvojot na deteto.

^len 7

1. Detoto se prijavuva vedna{ po ra|aweto i od ra|aweto ima pravo na ime, pravo na gri`ewe, dr`avjanstvo i, ako e toa mo`no, pravo da znae koi mu se roditelite i pravo na nivno gri`ewe.

2. Dr`avite ~lenki gi obezbeduvaat ostvaruvaweto na ovie prava vo soglasnost so nacionalnite zakoni i so svoite obvrski vo soglasnost so soodvetnite me|unarodni instrumenti od ovaa oblast, posebno vo slu~aite kade {to deteto inaku bi bilo apatrid.

^len 8

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go po~ituvaat pravoto na deteto na za~uvuvawe na svojot identitet, vklu~uvaj}i gi dr`avjanstvoto, imeto i semejnite vrski, kako {to e toa priznaeno so zakon, bez nezakonito me{awe.

2. Vo slu~aite koga deteto e nelagalno li{eno od nekoj ili od site elementi na svojot identitet, dr`avite ~lenki davaat soodvetna pomo{ i za{tita za da mu bide vraten identitetot {to pobrgu.

^len 9

1. Dr`avite ~lenki obezbeduvaat niedno dete da ne bide odvoeno od svoite roditeli protiv nivnata volja, osven koga nadle`nite organi, vrz osnova na sudski uvid, }e odlu~at, vo soglasnost so soodvetniot zakon i proceduri, deka takvoto razdvojuvawe e neophodno i vo najdobar interes na deteto. Takvata odluka mo`e da bide neophodna vo opredelen slu~aj, kako na pr. maltretirawe ili zanemaruvawe na deteto od strana na roditelite ili ako roditelite `iveat odvoeno pa mora da se donese odluka za mestoto na domuvawe na deteto.

2. Vo sekoja postapka vo soglasnost so to~ka 1, site zainteresirani strani }e dobijat prilika da u~estuvaat vo postapkata i da go iznesat svoeto mislewe.

3. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto koe e odvoeno od edniot ili od obata roditeli da odr`uva li~ni odnosi i neposredni kontakti so obata roditeli vrz postojana osnova, osven ako e toa vo sprotivnost so najdobrite interesi na deteto.

4. Vo slu~aite koga razdvojuvaweto e posledica od merka {to ja prezela dr`ava ~lenka, kako {to se pritvor, zatvor, progonstvo, deportacija ili smrt (vklu~uvaj}i smrt {to poradi koja i da bilo pri~ina }e nastapi dodeka e vo gri`a na dr`avata) na edniot ili na obata roditeli ili na deteto, dr`avata ~lenka, po barawe na roditelite, na deteto ili, ako slu~ajot e takov, na drug ~len na semejstvoto, }e im obezbedi osnovni informacii za mestoto na prestojot na otsutniot ~len / ~lenovi na semejstvoto, ako davaweto takva informacija ne odi vo {teta na dobrosostojbata na deteto. Dr`avite ~lenki, ponatamu, se gri`at podnesuvaweto na takvo barawe, samo po sebe, da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za zainteresiranoto lice/lica.

^len 10

1. Vo soglasnost so obvrskata na dr`avite ~lenki soglasno so ~len 9 to~ka 1, barawata na deteto ili na negovite roditeli da vlezat vo dr`avata ~lenka ili da ja napu{tat zaradi spojuvawe na semejstvoto, dr`avite ~lenki gi re{avaat na pozitiven, human i ekspeditiven na~in. Dr`avite ~lenki, isto taka, obezbeduvaat podnesuvaweto na takvo barawe da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za podnositelite na baraweto i za ~lenovite na nivnite semejstva.

2. Deteto ~ii roditeli `iveat vo razli~ni dr`avi ima pravo da odr`uva li~ni vrski i neposredni kontakti so obata roditeli vrz postojana osnova, osven pod isklu~itelni okolnosti. Za taa cel i vo soglasnost so obvrskata na dr`avite ~lenki soglasno so ~len 9 to~ka 2, dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto i na negovite roditeli da ja napu{tat sekoja zemja, vklu~uvaj}i ja i sopstvenata, kako i da vlezat vo svojata zemja. Pravoto na napu{tawe na sekoja zemja podle`i samo na onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i {to se potrebni zaradi za{tita na nacionalnata bezbednost, javniot red (ordre public), javnoto zdravje i moral ili pravata i slobodite na drugi i {to se vo soglasnost so drugite prava priznati vo ovaa konvencija.

^len 11

1. Dr`avite ~lenki prezemaat merki za borba protiv nelegalniot transfer i nevra}aweto na decata od stranstvo.

2. Za taa cel, dr`avite ~lenki go pottiknuvaat sklu~uvaweto na bilateralni ili multilateralni spogodbi ili pristapuvaweto kon postojnite spogodbi.

^len 12

1. Dr`avite ~lenki mu obezbeduvaat na deteto koe e sposobno da formira svoe sopstveno mislewe pravo na slobodno izrazuvawe na toa mislewe za site pra{awa {to se odnesuvaat na deteto, so toa {to na misleweto na deteto mu se posvetuva dol`noto vnimanie vo soglasnost so godinite na vozrasta i zrelosta na deteto.

2. Za taa cel, na deteto posebno mu se dava prilika da bide soslu{ano vo site sudski i administrativni postapki {to se odnesuvaat na nego, bilo neposredno ili preku zastapnik ili soodveten organ, na na~in koj {to e vo soglasnost so proceduralnite pravila na nacionalniot zakon.

^len 13

1. Deteto ima pravo na sloboda na izrazuvawe koja opfa}a i sloboda da bara, da prima i da dava informacii i idei od site vidovi, bez ogled na granicite, bilo usno ili pismeno ili preku pe~at, po pat na umetnosta ili nekoj drug medium, po izbor na deteto.

2. Ostvaruvaweto na ova pravo mo`e da podle`i na izvesni ograni~uvawa, no samo na onie {to se opredeleni so zakon i {to se neophodni:

(a) zaradi po~ituvawe na pravata ili ugledot na drugi; ili

(b) zaradi za{tita na nacionalnata bezednost ili javniot red (ordre public) ili javnoto zdravje ili moralot.

^len 14

1. Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat pravoto na deteto na sloboda na mislewe, sovest i veroispoved.

2. Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat pravata i dol`nostite na roditelite i, kade {to e takov slu~ajot, na zakonitite starateli da go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na negovoto pravo na na~in koj{to e vo soglasnost so razvojot na negovite sposobnosti.

3. Slobodata na projavuvawe veroispoved ili ubeduvawe mo`e da podle`i samo na onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i {to se neophodni zaradi za{tita na javnata sigurnost, redot, zdravjeto ili moralot ili na osnovnite prava i slobodi na drugi.

^len 15

1. Dr`avite ~lenki go priznavaat pravoto na deteto na sloboda na zdru`uvawe i sloboda na mirno sobirawe.

2. Ne mo`at da se nametnat nikakvi ograni~uvawa na ostvaruvaweto na ovie prava osven onie {to se vo soglasnost so zakonot i {to se neophodni vo demokratskoto op{testvo vo interes na nacionalnata bezbednost ili javnata sigurnost, javniot red (ordre public), za{titata na javnoto zdravje ili moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite.

^len 16

1. Ni edno dete ne smee da bide izlo`eno na samovolno ili nezakonito me{awe vo negoviot privaten ili semeen `ivot, dom ili li~na prepiska, kako ni na nezakoniti napadi vrz negovata ~est i ugled.

2. Deteto ima pravo na zakonska za{tita od takvoto me{awe ili napad.

^len 17

Dr`avite ~lenki ja priznavaat zna~ajnata uloga na sredstvata za javno informirawe i ovozmo`uvaat pristap na deteto do informaciite i materijalite od razli~ni nacionalni i me|unarodni izvori, posebno onie ~ija cel e unapreduvaweto na negovoto socijalno, duhovno i moralno dobro i na fizi~koto i mentalnoto zdravje. Za taa cel, dr`avite ~lenki:

a) gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da {irat informacii i materijali od socijalen i kulturen interes za deteto i vo soglasnost so duhot na ~len 29;

b) ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka vo proizvodstvoto, razmenata i {ireweto na takvite informacii i materijali od razli~ni kulturni, nacionalni i me|unarodni izvori;

v) go pottiknuvaat objavuvaweto i {ireweto na detski knigi;

g) gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da im posvetat posebno vnimanie na lingvisti~kite potrebi na deteto koe i pripa|a na malcinska grupa ili koe e od avtohtono poteklo;

d) go pottiknuvaat razvojot na soodvetni nasoki za za{tita na deteto od informaciite i materijalite {to mu {tetat na negovoto dobro, imaj}i gi predvid odredbite na ~l. 13 i 18.

^len 18

1. Dr`avite ~lenki }e gi vlo`at site napori za da se uva`uva na~eloto obata roditeli da imaat zaedni~ka odgovornost vo podigaweto i razvojot na deteto. Roditelite ili, vo zavisnost od slu~ajot, zakonitite starateli, imaat glavna odgovornost za podigaweto i razvojot na deteto. Interesite na deteto se nivna osnovna gri`a.

2. Zaradi garantirawe i unapreduvawe na pravata sodr`ani vo ovaa konvencija, dr`avite ~lenki im davaat na roditelite i na zakonitite starateli soodvetna pomo{ vo vr{eweto na dol`nosta za vospituvawe na deteto i go obezbeduvaat razvojot na instituciite, objektite i slu`bite za gri`a za decata.

3. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za da obezbedat decata na vrabotenite roditeli da gi koristat uslugite na detskite ustanovi i objekti.

^len 19

1. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni, administrativni, socijalni i obrazovni merki zaradi za{tita na deteto od site formi na fizi~ko ili mentalno nasilstvo, povredi ili zloupotreba, zanemaruvawe ili nemaren odnos, maltretirawe ili eksploatacija, vklu~uvaj}i ja i seksualnata zloupotreba, dodeka e na gri`a kaj roditelite, zakonitite starateli ili nekoe drugo lice na koe mu e doverena gri`ata za deteto.

2. Tie za{titni merki treba da opfatat, po potreba, efikasni postapki za vostanovuvawe na socijalni programi za da se obezbedi poddr{kata neophodna na deteto i na onie na koi im e doverena gri`ata za deteto, kako i drugi formi na spre~uvawe, utvrduvawe, prijavuvawe, prosleduvawe, istraga, postapuvawe i sledewe na slu~aite na navedenoto maltretirawe na deteto i, po potreba, obra}awe do sudot.

^len 20

1. Deteto koe e privremeno ili trajno li{eno od semejnata sredina ili na koe, vo negov najdobar interes, ne mu e dozvoleno da ostane vo toj krug, ima pravo na posebna za{tita i pomo{ od dr`avata.

2. Dr`avite ~lenki, vo soglasnost so svoite nacionalni zakoni, obezbeduvaat alternativna gri`a za toa dete.

3. Taa gri`a treba da opfa}a, me|u drugoto, smestuvawe vo drugo semejstvo, kafalah spored islamskoto pravo, posvojuvawe ili, ako e neophodno, smestuvawe vo soodvetni ustanovi za gri`a za decata. Pri razgleduvaweto na re{enieto treba da se obrne dol`no vnimanie i na faktot deka e po`elen kontinuitet vo podigaweto na deteto, kako i na etni~koto, verskoto, kulturnoto i lingvisti~koto poteklo na deteto.

^len 21

Dr`avite ~lenki koi go priznavaat i/ili dozvoluvaat sistemot na posvojuvawe obezbeduvaat najdobrite interesi na deteto da bidat re{ava~ki i:

a) obezbeduvaat usvojuvaweto na deteto da go odobruva samo nadle`niot organ koj utvrduva, vo soglasnost so odnosniot zakon i procedurite i vrz osnova na site relevantni i sigurni informacii, deka posvojuvaweto se dozvoluva so ogled na polo`bata na deteto vo vrska so roditelite, rodninite i zakonitite starateli i, po potreba, deka zainteresiranite lica svesno dale soglasnost za usvojuvawe vrz osnova na takviot sovet koj mo`e da bide potreben;

b) priznavaat deka me|udr`avnoto usvojuvawe mo`e da se smeta kako alternativna mo`nost za gri`a za deteto ako deteto ne mo`e da se smesti vo drugo semejstvo ili da bide posvoeno ili ako za nego ne mo`e da se vodi gri`a na adekvaten na~in vo zemjata na negovoto poteklo;

v) obezbeduvaat deteto na koe se odnesuva me|udr`avnoto posvojuvawe da u`iva za{tita i standardi ednakvi na onie {to postojat vo slu~aj na posvojuvawe vo ramkite na edna zemja;

g) gi prezemaat site soodvetni merki smestuvaweto da nema, vo slu~aj na me|udr`avno posvojuvawe, za posledica neopravdana finansiska korist za onie {to }e u~estvuvaat vo toa;

d) gi unapreduvaat, kade {to e toa zgodno, celite na ovoj ~len so sklu~uvawe na bilateralni ili multilateralni aran`mani ili spogodbi i nastojuvaat, vo tie ramki, smestuvaweto na deteto vo druga zemja da go izvr{at nadle`nite organi ili tela.

^len 22

1. Dr`avite ~lenki prezemaat soodvetni merki za da mu ovozmo`at na deteto koe bara status na begalec ili koe se smeta kako begalec, vo soglasnost so soodvetniot me|unaroden ili nacionalen zakon i proceduri, bez ogled na toa dali e deteto vo pridru`ba na svoite roditeli ili na nekoe drugo lice ili ne, da dobie soodvetna za{tita i humanitarna pomo{ vo ostvaruvaweto na pravata sodr`ani vo ovaa konvencija i vo drugite me|unarodni instrumenti za pravata na ~ovekot ili za humanitarnite pra{awa ~ii ~lenki se spomenatite dr`avi.

2. Za taa cel, dr`avite ~lenki, ako smetaat deka e toa celesoobrazno, u~estvuvaat vo site napori na Obedinetite nacii i na drugite nadle`ni me|uvladini ili nevladini organizacii {to sorabotuvaat so Obedinetite nacii zaradi za{tita i davawe pomo{ na toa dete i zaradi nao|awe na roditelite ili na drugite ~lenovi na semejstvoto na deteto-begalec za da se pribavat informaciite neophodni za spojuvawe so negovoto semejstvo. Vo slu~aite koga ne mo`at da se pronajdat roditelite nitu drugite ~lenovi na semejstvoto, na deteto mu se dava ednakva za{tita kako i na site drugi deca koi se postojano ili privremeno li{eni od semejniot krug poradi koja i da bilo pri~ina, kako {to e toa navedeno vo ovaa konvencija.

^len 23

1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka mentalno zaostanato ili fizi~ko invalidno dete treba da u`iva poln i dostoen `ivot, vo uslovi so koi se obezbeduva negovoto dostoinstvo, se pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata.

2. Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na invalidnoto dete na posebna nega i }e pottiknuvaat i obezbeduvaat pomo{ na deteto koe za toa gi ispolnuva uslovite i na onie koi se odgovorni za gri`ata za nego, za koja e podneseno barawe, vo zavisnost od raspolo`ivite sredstva, a {to odgovara na sostojbata na deteto i na uslovite na roditelite ili na drugite lica koi se gri`at za deteto.

3. Uva`uvaj}i gi posebnite potrebi na invalidnoto dete, pomo{ta vo soglasnost so to~ka 2 se dava besplatno sekoga{ koga e toa mo`no, imaj}i gi predvid finansiskite sredstva na roditelite ili na drugite lica koi se gri`at za deteto i koja e osmislena taka {to invalidnoto dete da ima efikasen pristap i da dobiva obrazovanie, obuka, uslugi na zdravstvena za{tita, rehabilitacija, podgotovka za vrabotuvawe i mo`nosti za rekreacija na na~in koj {to pridonesuva za ostvaruvawe na {to pocelosna op{testvena integracija i li~en razvoj na deteto, vklu~uvaj}i kulturen i duhoven razvoj.

4. Dr`avite ~lenki prezemaat vrz sebe obvrska da ja unapreduvaat i pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka zaradi postepeno postigawe celosna realizacija na pravata od ovoj ~len. Vo toj pogled, posebno }e se zemat predvid potrebite na zemjite vo razvoj.

^len 24

1. Dr`avite ~lenki go priznavaat pravoto na deteto na najvisoko nivo na zdravstvena i medicinska za{tita i na rehabilitacija. Dr`avite ~lenki }e nastojuvaat ni edno dete da ne bide li{eno od pravoto na takva zdravstvena za{tita.

2. Dr`avite ~lenki }e se zalagaat za celosno ostvaruvawe na ova pravo i, posebno, }e prezemaat soodvetni merki za:

a) namaluvawe na smrtnosta na doen~iwata i decata;

b) obezbeduvawe neophodna medicinska pomo{ i zdravstvena za{tita na site deca, so akcent vrz razvojot na primarnata zdravstvena za{tita;

v) spre~uvawe na bolesti i pothranetost, vklu~uvaj}i gi vo ramkite na primarnata zdravstvena za{tita, me|u drugoto, primenata na lesno dostapna tehnologija i obezbeduvaweto na adekvatni hranlivi produkti i ~ista voda za piewe, zemej}i gi predvid opasnostite i rizikot od zagaduvaweto na `ivotnata sredina;

g) obezbeduvawe soodvetna za{tita na majkata pred i po ra|aweto na deteto;

 d) ovozmo`uvawe na site segmenti na op{testvoto, posebno na roditelite i decata, da bidat informirani, kako i da im se dade poddr{ka vo koristeweto na osnovnite znaewa za zdravjeto, ishranata na deteto, prednostite na doeweto, higienata i higienskite uslovi na `ivotnata sredina, kako i za spre~uvawe na nesre}ite;

|) razvoj na preventivna zdravstvena za{tita, soveti za roditelite i obrazovanie i davawe uslugi vo vrska so planiraweto na semejstvoto.

3. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site efikasni i soodvetni merki za ukinuvawe na tradicionalnata praktika koja mu {teti na zdravjeto na decata.

4. Dr`avite ~lenki prezemaat vrz sebe obvrska da ja unapreduvaat i pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka zaradi postepeno postigawe celosna realizacija na pravata od ovoj ~len. Vo toj pogled, posebno }e se zemat predvid potrebite na zemjite vo razvoj.

^len 25

Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na deteto {to nadle`nite organi go zgri`ile zaradi gri`a, za{tita ili lekuvawe na negovoto fizi~ko ili mentalno zdravje, na periodi~ni proverki na lekuvaweto {to mu se obezbeduva na deteto i site drugi okolnosti od zna~ewe za negovoto zgri`uvawe.

^len 26

1. Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na sekoe dete da koristi socijalna za{tita, vklu~uvaj}i socijalno osiguruvawe, i gi prezemaat site merki neophodni za celosno ostvaruvawe na toa pravo, vo soglasnost so nacionalnite zakoni.

2. Ovie povlastici treba da bidat priznati, ako toa odgovara, zemaj}i gi predvid sredstvata i uslovite na deteto i na licata {to se odgovorni za izdr`uvawe na deteto, kako i site drugi uslovi od zna~ewe za barawata za povlastici {to }e gi podnese deteto ili {to }e se podnesat od negovo ime.

^len 27

1. Dr`avite ~lenki mu priznavaat pravo na sekoe dete na `ivoten standard primeren na fizi~kiot, mentalniot, duhovniot, moralniot i dru{tveniot razvoj na deteto.

2. Roditelot(ite) ili drugite lica odgovorni za deteto imaat prvenstveno odgovornost, vo ramkite na svoite sposobnosti i finansiski mo`nosti, da obezbedat `ivotni uslovi potrebni za razvoj na deteto.

3. Dr`avite ~lenki, vo soglasnost so nacionalnite uslovi i svoite mo`nosti, prezemaat soodvetni merki za pomo{ na roditelite i na drugite lica odgovorni za deteto, zaradi ostvaruvawe na ova pravo i, vo slu~aj na potreba, obezbeduvaat materijalna pomo{ i programi za potpora, posebno vo pogled na ishranata, oblekata i domuvaweto.

4. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za da obezbedat deteto da dobiva izdr`uvawe od roditelite ili od drugite lica koi se finansiski odgovorni za deteto, kako vo ramkite na dr`avite ~lenki taka i od stranstvo. Posebno, ako liceto koe e finansiski odgovorno za deteto ne `ivee vo ista dr`ava vo koja i deteto, dr`avite ~lenki go pottiknuvaat pristapuvaweto kon me|unarodni spogodbi odnosno sklu~uvaweto na takvi spogodbi, kako i kon drugi soodvetni aran`mani.

^len 28

1. Dr`avite ~lenki mu priznavaat pravo na deteto na obrazovanie i, zaradi postepeno ostvaruvawe na toa pravo vrz osnova na ednakvi mo`nosti, posebno:

a) go proglasuvaat osnovnoto obrazovanie kako zadol`itelno i besplatno za site;

b) go pottiknuvaat razvojot na razli~ni formi sredno{kolsko obrazovanie, vklu~uvaj}i go op{toto i stru~noto obrazovanie, koe im e dostapno na site deca i prezemaat soodvetni merki, kako {to se voveduvaweto na besplatno obrazovanie i uka`uvaweto finansiska pomo{ vo slu~aj na potreba;

v) na site im ovozmo`uvaat steknuvawe na visoko obrazovanie vrz osnova na sposobnostite, koristej}i adekvatni sredstva;

g) na site deca im stavaat na raspolagawe obrazovni i stru~ni informacii i uslugi za profesionalna orientacija;

d) prezemaat merki za pottiknuvawe na redovnoto {koluvawe i za namaluvawe na ispi{uvaweto od u~ili{teto.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za da mo`e disciplinata vo u~ili{tata da se sproveduva na na~in koj e vo soglasnost so ~ove~koto dostoinstvo na deteto i so ovaa konvencija.

3. Dr`avite ~lenki ja unapreduvaat i pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka za pra{awata {to se odnesuvaat na obrazovanieto, posebno zaradi davawe pridones za eliminacija na neznaeweto i nepismenosta vo svetot i za olesnuvawe na pristapot kon naukata, tehni~koto znaewe i kon sovremenite metodi na nastavata. Vo toj pogled, posebno vnimanie im se posvetuva na potrebite na zemjite vo razvoj.

^len 29

1. Dr`avite ~lenki se soglasni deka obrazovanieto na deteto treba da bide naso~eno kon:

a) razvoj na li~nosta na deteto, razvoj na nadarenosta i mentalnite i fizi~kite sposobnosti do krajni granici;

b) razvoj na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi, kako i po~ituvawe na principite sodr`ani vo Povelbata na Obedinetite nacii;

v) razvoj na po~ituvaweto na roditelite na deteto, negoviot kulturen identitet, jazikot i vrednostite, nacionalnite vrednosti na zemjata vo koja deteto `ivee i na zemjata od koja toa poteknuva, kako i na civilizaciite {to se razli~ni od negovata;

g) podgotvuvawe na deteto za odgovoren `ivot vo slobodno op{testvo, vo duhot na razbiraweto, mirot, tolerancijata, ednakvosta na polovite i prijatelstvoto pome|u site narodi, etni~ki, nacionalni i verski grupi i lica od avtohtono poteklo;

d) razvoj na po~ituvaweto na prirodnata sredina.

2. Nitu edna odredba od ovoj ~len, kako ni ~len 28, ne smee da se tolkuva taka {to da se ograni~uva slobodata na poedinci i tela da osnovaat i da upravuvaat so obrazovni ustanovi, imaj}i go sekoga{ predvid po~ituvaweto na principite izneseni vo to~ka 1 od ovoj ~len i pod uslov obrazovanieto vo takvite institucii da bide vo soglasnost so minimalnite standardi {to mo`e da gi propi{e dr`avata.

^len 30

Vo onie dr`avi vo koi postojat etni~ki, verski ili jazi~ki malcinstva ili lica od avtohtono poteklo, deteto koe mu pripa|a na takvo malcinstvo ili e od avtohtono poteklo ne smee da bide li{eno od pravoto, vo zaednica so drugite pripadnici na grupata, na svoja kultura, ispoveduvawe na svoja vera i vr{ewe na verski obredi ili na upotreba na svojot jazik.

^len 31

1. Dr`avite ~lenki mu priznavaat pravo na deteto na odmor i slobodno vreme, na igra i rekreacija koja i odgovara na vozrasta na deteto i na slobodno u~estvo vo kulturniot `ivot i umetnosta.

2. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat i unapreduvaat pravoto na deteto na polno u~estvo vo kulturniot i umetni~kiot `ivot i go pottiknuvaat davaweto na adekvatni i ednakvi mo`nosti za kulturni, umetni~ki, rekreativni i slobodni aktivnosti.

^len 32

1. Dr`avite ~lenki mu priznavaat pravo na deteto na za{tita od ekonomskata eksploatacija i od rabotewe na rabota koja mo`e da bide opasna ili da go spre~uva obrazovanieto na deteto ili da bide {tetna za zdravjeto na deteto odnosno za negoviot fizi~ki, mentalen, duhoven, moralen ili socijalen razvoj.

2. Dr`avite ~lenki prezemaat zakonodavni, administrativni, socijalni i obrazovni merki za primena na odredbite od ovoj ~len. Za taa cel, a imaj}i gi predvid soodvetnite odredbi od drugite me|unarodni instrumenti, dr`avite ~lenki posebno:

a) ja opredeluvaat minimalnata vozrast za vrabotuvawe;

b) obezbeduvaat regulirawe na rabotnoto vreme i na uslovite za rabota;

v) opredeluvaat soodvetni kazni ili drugi sankcii za da se obezbedi efikasna primena na odredbite od ovoj ~len.

^len 33

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i zakonodavni, administrativni, socijalni i obrazovni merki, za za{tita na decata od nelegalnata upotreba na opojni drogi i psihotropni supstancii, kako {to e definirano so soodvetnite me|unarodni dogovori, i za spre~uvawe na koristeweto na decata vo nelegalno proizvodstvo i trgovija so tie supstancii.

^len 34

Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go za{titat deteto od site formi na seksualno iskoristuvawe i seksualna zloupotreba. Za taa cel, dr`avite ~lenki posebno gi prezemaat site soodvetni nacionalni, bilateralni i multilateralni merki za spre~uvawe na:

a) naveduvaweto ili prisiluvaweto na deteto da u~estvuva vo nezakoniti seksualni aktivnosti;

b) eksploatatorskoto koristewe na decata vo prostitucija ili vo drugi nezakoniti seksualni dejstvija;

v) eksploatatorskoto koristewe na decata vo pornografski pretstavi i spisanija.

^len 35

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni nacionalni, bilateralni i multilateralni merki za da se spre~at nasilnoto odveduvawe, proda`bata ili trgovijata so deca za koja i da bilo cel i vo koja i da bilo forma.

^len 36

Dr`avite ~lenki go {titat deteto od site drugi formi na eksploatacija {tetni za deteto.

^len 37

Dr`avite ~lenki obezbeduvaat:

a) nitu edno dete da ne bide izlo`eno na ma~ewe ili drugi svirepi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki postapki ili kazni. Smrtnata kazna i do`ivotnata robija bez mo`nost za pu{tawe na sloboda ne mo`at da se izre~at za krivi~ni dela {to gi storile lica pomladi od 18 godini;

b) nitu edno dete ne mo`e da bide li{eno od sloboda nezakonito ili samovolno. Apseweto, pritvorot ili zatvorot za dete moraat da bidat vo soglasnost so zakonot i da se koristat samo kako posledna mo`na merka i za najkratko mo`no vreme;

v) so dete li{eno od sloboda se postapuva taka {to se po~ituva dostoinstvoto na ~ove~kata li~nost, kako i na na~in so koj se zemaat predvid potrebite na lice od negovi godini. Sekoe dete li{eno od sloboda se odvojuva od vozrasnite, osven ako ne se smeta deka toa e vo najdobar interes na deteto i ima pravo da odr`uva kontakt so svoeto semejstvo preku pisma i poseti, osven vo isklu~itelni slu~ai;

g) sekoe dete li{eno od sloboda ima pravo na itna pravna i druga soodvetna pomo{, kako i pravo da go postavi pred sudot ili drug nadle`en, nezavisen i nepristrasen organ pra{aweto za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda i na pravo na itna odluka za toa pra{awe.

^len 38

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da gi obezbedat po~ituvaweto na pravilata od me|unarodnoto humanitarno pravo {to se primenuvaat na niv vo vooru`eni sudiri, a {to se odnesuvaat na deteto.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site prakti~no izvodlivi merki licata {to u{te ne napolnile petnaeset godini vozrast neposredno da ne u~estvuvaat vo sudiri.

3. Dr`avite ~lenki se vozdr`uvaat od regrutirawe vo vooru`enite sili na lica {to u{te ne napolnile petnaeset godini vozrast.

Pri regrutiraweto na onie lica {to napolnile petnaeset godini vozrast, no ne osumnaeset, dr`avite ~lenki nastojuvaat da im dadat prednost na najstarite.

4. Vo soglasnost so obvrskite vrz osnova na me|unarodnoto humanitarno pravo da go {titat civilnoto naselenie vo vooru`eni sudiri, dr`avite ~lenki gi prezemaat site prakti~no izvodlivi merki za da se obezbedat za{tita i gri`a za decata pogodeni so vooru`eniot sudir.

^len 39

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za podobro fizi~ko i psihi~ko zakrepnuvawe i socijalna reintegracija na deteto koe e `rtva na nekoja forma na zanemaruvawe, eksploatacija, zloupotreba, ma~ewe ili nekoja druga forma na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, ili na vooru`eni sudiri. Takvoto zakrepnuvawe i reintegracija se odvivaat vo sredina koja go pottiknuva zdravjeto, samopo~ituvaweto i dostoinstvoto na deteto.

^len 40

1. Dr`avite ~lenki mu priznavaat pravo na sekoe dete, za koe }e se utvrdi, ili koe e obvineto ili za koe e priznato deka go prekr{ilo krivi~niot zakon, so nego da se postapuva na na~in koj e vo soglasnost so pottknuvaweto na negovoto ~uvstvuvawe na dostoinstvo i vrednost, {to go zasiluva negovoto po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi na drugite i pri {to se zemaat predvid vozrasta na deteto i `elbata da se podobri negovata reintegracija i toa da prezeme konstruktivna uloga vo op{testvoto.

2. Za taa cel i imaj}i gi predvid soodvetnite odredbi na me|unarodnite instrumenti, dr`avite ~lenki posebno obezbeduvaat:

a) nitu za edno dete neosnovano da ne se tvrdi, da ne bide obvineto ili da ne se priznae deka go prekr{ilo krivi~niot zakon poradi delo ili propust {to ne bile zabraneti so nacionalnite ili me|unarodnite zakoni vo vremeto koga se napraveni;

b) na sekoe dete za koe se tvrdi ili koe e obvineto za kr{ewe na krivi~niot zakon da mu se dadat barem slednite garancii:

(i) da se smeta za nevino dodeka vinata ne se doka`e spored zakonot;

(ii) da bide vedna{ i direktno izvesteno za obvinenijata protiv nego i ako e potrebno negovite roditeli ili zakonski starateli i da ima pravna ili druga soodvetna pomo{ vo podgotovkata i prezentiraweto na svojata odbrana;

(iii) postapkata da se vodi bez zadocnuvawa od strana na nadle`en nezavisen i nepristrasen organ ili sudsko telo, so spravedlivo soslu{uvawe vo soglasnost so zakonot, vo prisustvo na pravna ili druga soodvetna pomo{, i osven ako ne se smeta deka toa ne e vo interes na deteto, posebno zemaj}i gi predvid negovite godini, ili polo`bata na negovite roditeli ili zakonski starateli;

(iv) da ne bide prisileno da svedo~i ili da priznae vina; da se ispituvaat ili da bidat ispitani svedoci na drugata strana i da se obezbedi u~estvo i ispituvawe na negovite svedoci pod ednakvi uslovi;

(v) ako se smeta deka go prekr{ilo krivi~niot zakon, ovaa odluka i sekoja dosudena merka koja od toa proizleguva, povtorno da ja razgleduva povisok, nadle`en, nezavisen i nepristrasen organ ili sudsko telo vo soglasnost so zakonot;

(vi) da ima besplatna pomo{ od preveduva~ ako deteto ne mo`e da go razbere ili ne go zboruva jazikot koj se koristi;

(vii) da se po~ituva negovata privatnost na site nivoa na postapkata.

3. Dr`avite potpisni~ki }e nastojuvaat da pottiknuvaat donesuvawe na zakoni, postapki, vospostavuvawe na organi i ustanovi primenlivi vrz decata za koi se tvrdi, koi se obvineti i za koi se smeta deka go prekr{ile krivi~niot zakon, a posebno:

(a) utvrduvawe na najniskata vozrast pod koja decata ne mo`at da bidat smetani kako sposobni za kr{ewe na krivi~niot zakon; (b) sekoga{ koga e toa mo`no i po`elno, merki za postapuvawe so takvi deca, bez pribegnuvawe kon sudska postapka, so toa {to ~ove~kite prava i zakonskata za{tita da bidat vo celost po~ituvani.

4. Raznolikosta na raspolo`livite mo`nosti kako {to se gri`a, sovetuvawe, nadzor; pravno zastapuvawe; uslovno kaznuvawe; prifa}awe; obrazovanie i programi na stru~no naso~uvawe i drugi mo`nosti na institucionalna gri`a }e bidat na raspolagawe za da se obezbedi so decata da se postapuva na na~in koj odgovara na nivnoto dobro i koj e proporcionalen i na okolnostite i na storenoto delo.

^len 41

Ni edna odredba od ovaa konvencija nema da vlijae vrz koi i da bilo drugi odredbi koi pove}e pridonesuvaat za ostvaruvawe na pravoto na deteto, a koi eventualno se nao|aat:

a) vo zakonite na dr`avata ~lenka ili

b) vo me|unarodnoto pravo {to taa dr`ava go primenuva

VTOR DEL

^len 42

Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da gi zapoznaat so principite i odredbite na Konvencijata {to po{iroko i na adekvaten i aktiven na~in kako vozrasnite lica taka i decata.

^len 43

1. Zaradi razgleduvawe na postignatiot napredok na dr`avite ~lenki vo izvr{uvaweto na obvrskite prezemeni vrz osnova na ovaa konvencija, se osnova Komitet za pravata na deteto, koj gi vr{i funkciite navedeni vo natamo{niot tekst.

2. Komitetot go so~inuvaat deset eksperti so visoki moralni kvaliteti ili so priznata kompetentnost vo oblasta na koja se odnesuva ovaa konvencija. ^lenovite na Komitetot gi izbiraat dr`avite ~lenki od redovite na svoite dr`avjani i tie gi vr{at svoite dol`nosti vo li~no svojstvo, pri {to se vodi smetka za podednakvata geografska zastapenost, kako i za glavnite pravni sistemi.

3. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe od listata na licata {to gi nominiraat dr`avite ~lenki. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da nominira edno lice od redovite na svoite dr`avjani.

4. Prvite izbori za Komitetot se odr`uvaat najdocna {est meseci po datumot na vleguvaweto na ovaa konvencija vo sila, a potoa sekoja vtora godina. Najmalku ~etiri meseci pred datumot na site izbori, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii im upatuva pismo na dr`avite ~lenki, povikuvaj}i gi da gi podnesat svoite nominacii vo rok od dva meseci. Generalniot sekretar potoa ja podgotvuva listata na site taka nominirani lica po abeceden red, nazna~uvaj}i gi i dr`avite ~lenki {to gi nominirale i im ja podnesuva na dr`avite ~lenki na ovaa konvencija.

5. Izborite se odr`uvaat na sostanocite na dr`avite ~lenki {to gi svikuva Generalniot sekretar vo sedi{teto na Obedinetite nacii. Na tie sostanoci na koi kvorum so~inuvaat dve tretini od dr`avite ~lenki, vo Komitetot se izbiraat licata {to }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo na glasovite od pretstavnicite na dr`avite ~lenki {to se prisutni i {to glasaat.

6. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na period od ~etiri godini. Mo`at povtorno da se izbiraat ako bidat povtorno nominirani. Mandatot na petminata ~lenovi izbrani na prvite izbori istekuva po dve godini. Vedna{ po prvite izbori imiwata na tie petmina ~lenovi gi utvrduva so `drepka pretsedava~ot na sostanokot.

7. Ako nekoj ~len na Komitetot umre ili podnese ostavka ili izjavi deka od nekoja druga pri~ina ne mo`e pove}e da ja vr{i dol`nosta vo Komitetot, dr`avata ~lenka koja go nominirala toj ~len imenuva drug ekspert od redovite na svoite dr`avjani na istoto mesto za preostanatiot del od mandatot vo zavisnost od odobrenieto na Komitetot.

8. Komitetot utvrduva svoj delovnik.

9. Komitetot gi izbira svoite funkcioneri na period od dve godini.

10. Sostanocite na Komitetot obi~no se odr`uvaat vo sedi{teto na Obedinetite nacii ili vo nekoe drugo zgodno mesto {to }e go opredeli Komitetot. Komitetot obi~no se sostanuva edna{ godi{no. Dol`inata na traeweto na sostanokot na Komitetot se opredeluva i, po potreba, se preispituva na sostanokot na dr`avite ~lenki na ovaa konvencija, vo zavisnost od soglasnosta na Generalnoto sobranie.

11. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii obezbeduva potreben personal i uslovi za efikasno vr{ewe na funkciite na Komitetot vrz osnova na ovaa konvencija.

12. So soglasnost na Generalnoto sobranie, ~lenovite na Komitetot osnovan vrz osnova na ovaa konvencija primaat plata od sredstvata na Obedinetite nacii, pod uslovite {to }e gi opredeli Sobranieto.

^len 44

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na Komitetot da mu podnesuvaat izve{tai preku Generalniot sekretar na Obedinetite nacii za merkite {to gi usvoile, a {to pridonesuvaat za ostvaruvawe na pravata {to se priznati ovde, kako i za napredokot postignat vo ostvaruvaweto na tie prava:

a) vo rok od dve godini od vleguvaweto na Konvencijata vo sila vo dr`avite ~lenki;

b) potoa, sekoi pet godini.

2. Vo ize{taite podgotveni vo soglasnost so ovoj ~len }e se uka`e na faktorite i te{kotiite, ako gi ima, {to vlijaat vrz stepenot na ostvaruvawe na obvrskite po ovaa konvencija. Izve{taite treba da sodr`at dovolno informacii vrz osnova na koi Komitetot }e ima celosen uvid vo primenata na Konvencijata vo odnosnata zemja.

3. Dr`avata ~lenka koja na Komitetot mu podnela seopfaten prv izve{taj ne mora vo svoite naredni izve{tai {to se podnesuvaat vo soglasnost so to~ka 1 (b), da gi povtoruva osnovnite informacii {to prethodno ve}e gi dala.

 4. Komitetot mo`e da pobara od dr`avite ~lenki dodatni informacii {to se odnesuvaat na primenata na Konvencijata.

5. Komitetot mu podnesuva na Generalnoto sobranie, preku Ekonomskiot i socijalen sovet, sekoi dve godini izve{tai za svoite aktivnosti.

6. Dr`avite ~lenki i gi stavaat izve{taite na uvid na javnosta vo svoite zemji.

^len 45

Zaradi pottiknuvawe na efikasnata primena na Konvencijata i ohrabruvawe na me|unarodnata sorabotka vo oblasta za koja govori ovaa konvencija;

a) specijaliziranite agencii, UNICEF i drugi organizacii na Obedinetite nacii imaat pravo na prisustvo na svoj pretstavnik pri ragleduvaweto na primenata na onie odredbi od ovaa konvencija {to se vo nivna nadle`nost. Komitetot mo`e da gi povika specijaliziranite agencii, UNICEF i drugi organi na Obedinetite nacii da podnesat izve{tai za primenata na Konvencijata vo oblastite {to se vo ramkite na nivnite aktivnosti;

b) Komitetot, ako smeta deka e potrebno, im gi dostavuva na specijaliziranite agencii, na UNICEF i na drugi nadle`ni tela izve{taite na dr`avite ~lenki {to sodr`at barawe ili uka`uvaat na potreba od stru~ni soveti ili pomo{, zaedno so eventualnite zabele`uvawa i predlozi vo vrska so tie molbi ili potrebi;

v) Komitetot mo`e da mu dade preporaka na Generalnoto sobranie da go zamoli Generalniot sekretar od imeto na Komitetot da prezeme studii za konkretnite pra{awa {to se odnesuvaat na pravata na deteto;

g) Komitetot mo`e da dava predlozi i op{ti preporaki {to se zasnovaat vrz informaciite primeni vo soglasnost so ~l. 44 i 45 od ovaa konvencija. Takvite predlozi i op{ti preporaki im se dostavuvaat na zainteresiranite dr`avi ~lenki, a Generalnoto sobranie za niv se izvestuva, so eventualni komentari od dr`avite ~lenki.

T R E T D E L

^len 46

Ovaa konvencija im e otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi.

^len 47

Konvencijata podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 48

Ovaa konvencija ostanuva otvorena za pristapuvawe na site dr`avi. Instrumentite za pristapuvawe se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

^len 49

1. Ovaa konvencija vleguva vo sila triesettiot den od datumot na deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen instrument ili instrument za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

2. Za sekoja dr`ava koja }e ratifikuva Konvencijata ili }e i pristapi po deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen instrument ili instrumentot za pristapuvawe, Konvencijata vleguva vo sila triesettiot den od datumot na deponiraweto na ratifikacioniot instrument ili instrument za pristapuvawe.

^len 50

1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da predlo`i amandman i da mu go podnese na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Generalniot sekretar potoa im go dostavuva predlo`eniot amandman na dr`avite ~lenki so molba da nazna~at dali se za konferencija na dr`avite ~lenki zaradi razgleduvawe i glasawe za predlozite. Vo slu~aj koga vo rok od ~etiri meseci od datumot na dostavuvaweto na takviot amandman najmalku edna tretina od dr`avite ~lenki se izjasni za konferencija, Generalniot sekretar svikuva konferencija pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Site amandmani {to }e gi usvoi mnozinstvoto dr`avi ~lenki {to se prisutni i {to glasaat na konferencijata, se podnesuvaat na odobrenie do Generalnoto sobranie.

2. Amandmanot usvoen vo soglasnost so to~ka (1) na ovoj ~len vleguva vo sila po odobrenie na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii i po prifa}aweto od strana na dve tretini od dr`avite ~lenki.

3. Koga }e vleze vo sila amandmanot stanuva zadol`itelen za onie dr`avi ~lenki {to go prifatile, a drugite dr`avi ~lenki i ponatamu gi obvrzuvaat odredbite od ovaa konvencija i site eventualni amandmani prifateni porano.

^len 51

1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go prima i im go dostavuva na site dr`avi tekstot za rezervite {to }e gi izrazat dr`avite vo vreme na ratifikacijata ili pristapuvaweto.

2. Rezervata koja ne e vo soglasnost so celta i namenata na ovaa konvencija ne e dozvolena.

3. Rezervite mo`at da se povle~at vo koe i da bilo vreme po pat na pismeno izvestuvawe upateno do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, koj za toa gi izvestuva site dr`avi. Takvoto izvestuvawe vleguva vo sila na denot koga }e go primi Generalniot sekretar.

^len 52

Dr`avata ~lenka mo`e da ja otka`e ovaa konvencija po pat na pismeno izvestuvawe do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Otka`uvaweto vleguva vo sila edna godina po denot na priemot na izvestuvaweto od strana na Generalniot sekretar.

^len 53

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e opredelen za depozitar na Konvencijata.

^len 54

Originalot na ovaa konvencija, ~ii{to tekstovi na arapski, kineski, angliski, francuski, ruski i {panski jazik se podednakvo verodostojni, se deponira kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

Potvrduvaj}i go navedenoto, potpisnicite za toa propisno ovlasteni, ja potpi{aa ovaa konvencija.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk