PRV DEL

^len 1

1. Site narodi imaat pravo na samoopredeluvawe. Vrz osnova na ova pravo tie slobodno go odreduvaat svojot politi~ki status i slobodno go obezbeduvaat svojot ekonomski, socijalen i kulturen razvitok.

2. Za da gi postignat svoite celi, site narodi mo`at slobodno da raspolagaat so svoite prirodni bogatstva i prirodni izvori, bez {teta po obvrskite {to proizleguvaat od me|unarodnata ekonomska sorabotka, zasnovana vrz principot na zaemniot interes i me|unarodnoto pravo. Eden narod vo nikoj slu~aj ne mo`e da se li{i od svoite sopstveni sredstva za `ivot.

3. Dr`avite-strani na ovoj pakt, vklu~uvaj}i gi tuka i onie dr`avi {to se odgovorni za upravuvaweto so nesamostojnite teritorii i so teritoriite pod straratelstvo, se dol`ni da go pomagaat ostvaruvaweto na pravoto na narodite na samoopredeluvawe i da go po~ituvaat ova pravo, soglasno odredbite na Povelbata na Obedinetite Nacii.

VTOR DEL

^len 2

 1. Dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da im gi garantiraat na site lica {to se nao|aat na nivnata teritorija i koi potpa|aat pod nivna nadle`nost, pravata priznati od ovoj pakt, bez ogled osobeno na rasata, bojata, polot, jazikot, verata, politi~koto ili drugo mislewe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, ra|aweto ili sekoja druga okolnost.

2. Dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat deka, vo soglasnost so svojata ustavna postapka i so odredbite na ovoj pakt, }e prezemaat ~ekori {to }e ovozmo`at usvojuvawe na takvi zakonski ili drugi merki {to }e ovozmo`at da se ostvarat pravata priznati so ovoj pakt, a koi ne se predvideni so postojnoto zakonodavstvo.

3. Dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat:

 a) da garantiraat deka sekoe lice, ~ii prava i slobodi priznati so ovoj pakt se povredeni, }e mo`at da koristat efikasen praven lek, duri i ako povredata e izvr{ena od strana na lica pri vr{ewe na nivnite oficijalni dol`nosti;

 b) da garantiraat deka nadle`nite sudski, upravni ili zakonski vlasti, ili sekoja druga nadle`na vlast, spored propisite na dr`avata, }e re{avaat za pravata na liceto koe koristi praven lek i da gi razvijat mo`nostite za prezemawe postapka pred sud;

 v) da garantiraat deka nadle`nite vlasti koga povolno }e se re{i po takviot praven lek, }e go obezbedat izvr{uvaweto.

^len 3

Dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da im obezbedat podednakvo pravo na ma`ite i na `enite da gi u`ivaat site gra|anski i politi~ki prava izneseni vo ovoj pakt.

^len 4

1. Vo slu~aj isklu~itelna op{ta opasnost da go zagrozi opstanokot na nacijata i toa da e proklamirano so slu`ben akt, dr`avite-strani na ovoj pakt mo`at da prezemat, vo onoj strog obem vo koj toa go bara spogodbata, merki {to otstapuvaat od obvrskite predvideni so ovoj pakt, pod uslov tie merki da ne bidat vo nesoglasnost so drugite obvrski {to im gi nametnuva me|unarodnoto pravo i da nemaat za posledica diskriminacija isklu~ivo zasnovana vrz rasata, bojata, polot, jazikot, verata ili socijalnoto poteklo.

2. Prethodnata odredba ne dopu{ta nikakvo otpovikuvawe na ~l. 6, 7, 8 (to~. 1 i 2), 11, 15, 16 i 18 na ovoj pakt.

3. Dr`avite-strani na ovoj pakt, {to se koristat so pravoto na otpovik, moraat vedna{, preku Generalniot sekretar na Obedinetite Nacii, da im gi soop{tat na drugite dr`avi-strani otpovikanite odredbi, kako i pri~inite poradi koi toa bilo storeno. Tie po ist pat povtorno }e izvestat za toa {tom }e prestanat so ovie otstapuvawa.

^len 5

1. Niedna odredba na ovoj pakt ne mo`e da se tolkuva kako da sodr`i kakvo i da e pravo za nekoja dr`ava, grupacija ili poedinec da izvr{uva nekoja dejnost ili da vr{at nekoj akt so cel za urivawe na pravata i slobodite priznati so ovoj pakt ili da voveduvaat pogolemi ograni~uvawa od onie predvideni so ovoj pakt.

2. Ne se priznava nikakvo ograni~uvawe ili otstapuvawe od osnovnite prava na ~ovekot {to se priznati ili va`at vo nekoja dr`ava-strana na ovoj pakt vrz osnova na zakonite, konvenciite, propisite ili obi~aite, pod izgovor deka ovoj pakt ne gi priznava niv ili gi priznava vo pomala mera.

TRET DEL

^len 6

Pravoto na `ivot e nedelivo od ~ovekovata li~nost. Ova pravo }e bide za{titeno so zakon. Nikoj ne mo`e da bide proizvolno li{en od `ivotot.

2. Vo zemjite, kade {to smrtnata kazna ne e ukinata, smrtna presuda mo`e da se izre~e samo za najte{ki zlostorstva, soglasno so zakonodavstvoto vo sila vo ~asot koga e napraveno deloto i ne mo`e da bide vo sprotivnost so odredbite na ovoj pakt, nitu so Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto na genocid. Ovaa kazna mo`e da se primeni samo vrz osnova na kone~na presuda {to ja donel nadle`en sud.

3. Koga li{uvaweto od `ivot pretstavuva zlostorstvo na genocid, se podrazbira deka nitu edna odredba od ovoj ~len ne ja ovlastuva dr`avata-strana na ovoj pakt da otstapi na koj i da e na~in od koja i da e obvrska prezemena vrz osnova na odredbite na Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto na genocid.

4. Sekoj osudenik na smrt ima pravo da pobara pomiluvawe ili zamena na kaznata. Amnestija, pomiluvawe ili zamena na smrtnata kazna mo`at da se odobrat vo site slu~ai.

5. Smrtna kazna ne mo`e da se izre~e za zlostrstva napraveni od lica koi ne napolnile 18 godini i ne mo`e da se izvr{i nad bremeni `eni.

6. Nitu edna od odredbite na ovoj ~len ne mo`e da se zeme kako pri~ina za odlagawe ili spre~uvawe na ukinuvaweto na smrtna kazna od strana na dr`avata strana na ovoj pakt.

^len 7

Nikoj ne mo`e da bide podlo`en na ma~ewe ili na svirepi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapki. Posebno e zabraneto nekoe lice da se podlo`i na medicinski ili nau~en eksperiment bez negova slobodna soglasnost.

^len 8

1. Nikoj ne mo`e da se dr`i vo ropstvo; ropstvo i trgovija so robje se zabraneti vo sekoja forma.

2. Nikoj ne mo`e da se dr`i vo pot~inetost.

3. a) nikoj ne mo`e da se natera na prisilna ili zadol`itelna rabota;

 b) stavot a) na ovaa to~ka ne mo`e da se tolkuva kako da zabranuva, vo zemjite kade {to nekoi zlostorstva mo`at da bidat kazneti so zatvor so prisilna rabota, idzr`uvawe na kaznata prisilna rabota {to ja izrekol nadle`niot sud;

 v) ne se smeta kako "prisilna i zadol`itelna rabota" vo smisla na ovaa to~ka:

i) sekoja rabota ili slu`ba, {to ne go predviduva stavot b), a koi normalno se baraat od lice zatvoreno vrz osnova na redovna sudska odluka ili uslovno pu{teno na sloboda otkako bil predmet na takva odluka;

ii) sekoja slu`ba od voen karakter i vo zemjite kade {to se priznava odbivawe na slu`ewe vojska, sekoja nacionalna slu`ba vrz osnova na zakonot se bara od onie koi }e odbijat da slu`at vojska;

iii) sekoja slu`ba {to se bara vo slu~aj na vi{a sila ili katastrofa {to go zagrozuva `ivotot ili blagosostojbata na zaednicata;

iv) sekoja rabota ili slu`ba {to pretstavuva del od voobi~aenite gra|anski obvrski.

^len 9

1. Sekoj poedinec ima pravo na sloboda i na bezbednost na svojata li~nost. Nikoj ne mo`e da bide proizvolno uapsen ili pritvoren. Nikoj ne mo`e da bide li{en od sloboda, osven od pri~ina i soglasnost so postapka {to e predvidena so zakon.

2. Sekoe uapseno lice se izvestuva vo momentot na apseweto za pri~inite na apseweto, i se izvestuva vo najkratok rok za sekoe obvinenie {to e podignato protiv nego.

3. Sekoe lice {to e uapseno ili pritvoreno poradi krivi~no delo }e bide vo najkratok rok predadeno na sudija ili na nekoja druga vlast so zakon ovlastena da vr{i sudski funkcii ima pravo vo razumen rok da bide sudeno ili osloboedeno. Zadr`uvaweto vo pritvor na lica koi ~ekaat na sudewe ne e zadol`itelno, no pu{taweto na sloboda mo`e da bide usloveno so garancii {to obezbeduvaat licata {to se vo pra{awe da dojdat na pretresot, kako i na site drugi dejstvija na postapkata, a, vo daden slu~aj, zaradi izvr{uvawe na presudata.

4. Sekoe lice {to e li{eno od sloboda po pat na apsewe ili pritvor ima pravo da podnese `alba do sudot za da mo`e ovoj da re{ava bez odlagawe za zakonitosta na pritvorot i da naredi negovo pu{tawe na sloboda, ako pritvorot ne e zasnovan vrz zakon.

5. Sekoe lice {to e `rtva na nezakonito apsewe ili pritvor ima pravo na nadomestok na {teta.

^len 10

1. So sekoe lice {to e li{eno od sloboda se postapuva humano i so po~ituvawe na dostoinstvoto nedelivo od ~ove~kata li~nost.

2. a) Obvinetite lica, osven vo isklu~itelni slu~ai, se izdvoeni od osudenite lica i se podlo`ni na razli~en re`im {to odgovara na nivniot status na neosudeni lica;

 b) Maloletnicite pod obvinenie se izdvoeni od vozrasnite i nivnite slu~ai se re{avaat kolku e mo`no pobrzo.

3. Kazneniot re`im ja opfa}a postapkata so osudenicite ~ija glavna cel e nivnoto popravawe i socijalna rehabilitacija. Maloletnite prestapnici se izdvoeni od vozrasnite i se podlo`eni na re`im {to odgovara na nivnite godini i na nivniot zakonski status.

^len 11

Nikoj ne mo`e da bide zatvoren edinstveno od pri~ina {to ne e vo sostojba da ja izvr{i dogovornata obvrska.

^len 12

1. Sekoe lice {to legalno se nao|a na teritorijata na nekoja dr`ava ima pravo slobodno da se dvi`i vo nea i slobodno da go izbere svoeto mesto na `iveewe.

2. Sekoe lice ima pravo da ja napu{ti koja i da e zemja, vklu~uvaj}i ja i svojata.

3. Pogore navedenite prava mo`e da bidat ograni~eni samo ako ovie ograni~uvawa se so zakon predvideni, ako tie se potrebni zaradi za{tita na nacionalnata bezbednost, na javniot red, na javnoto zdravje ili na moralot ili na pravata i slobodata na drugi lica, i ako se vo soglasnost so drugite prava {to gi priznava ovoj pakt.

4. Nikoj ne mo`e proizvolno da bide li{en od pravoto da vleze vo svojata zemja.

^len 13

Stranecot {to legalno se nao|a na teritorijata na dr`avata-strana na ovoj pakt mo`e da bide proteran samo zaradi izvr{uvawe na odluka donesena vrz osnova na zakon i, osven ako na toa ne se sprotivstavuvaat nu`ni pri~ini na nacionalnata bezbednost, toj mora da ima mo`nost da gi iznese pri~inite protiv negovoto proteruvawe, kako i negoviot slu~aj da bide razgledan od strana na nadle`nata vlast, ili od edno ili pove}e lica specijalno nazna~eni od strana na navedenite vlasti, so toa {to za taa cel }e odredi svoj zastapnik.

^len 14

1. Site se ednakvi pred sudovite i pred sudovite na pravdata. Sekoe lice ima pravo negoviot slu~aj da bide raspravan pravedno i javno pred nadle`en, nezavisen i nepristrasen sud, vostanoven so zakon, koj odlu~uva bilo za osnovanosta na nekoe krivi~no obvinenie podignato protiv toa lice bilo za tu`ba za ostvaruvawe na gra|anskite prava i obvrski na toa lice. Mo`e da se naredi isklu~uvawe na javnosta za vrme na traeweto na celata rasprava ili na eden del vo interes na moralot, na javniot red ili na nacionalnata bezbednost vo demokratskoto op{testvo, ili ako toa interesot na li~niot `ivot na strankite go bara, ili u{te ako sudot toa go smeta za apsolutno potrebno od pri~inite na posebnite okolnosti vo slu~aj koga javnosta bi {tetela na interesite na pravdata. Sepak, sekoja presuda donesena vo krivi~nite ili gra|anskite raboti }e bide javna, osven ako interesot na maloletnikot bara da se postapuva poinaku, ili ako raspravata se odnesuva na bra~ni sporovi ili na staratelstvo na deca.

2. Za sekoe lice {to e obvineto za krivi~no delo se pretpostavuva deka e nevino, dodeka negovata vina ne bide zakonski ustanovena.

3. Sekoe lice {to e obvineto za krivi~no delo potpolno ramnopravno ima pravo barem na slednite garancii:

 a) da bide izvesteno vo najkratok rok na jazikot {to go razbira i vo podrobnosti za prirodata i pri~inite na obvinenieto {to e podignato protiv nego;

 b) da raspolaga so potrebnoto vreme i olesnuvawa vo vrska so podignuvaweto na svojata odbrana i da op{ti so branitelot {to samoto }e go izbere;

 v) da mu bide sudeno bez golemo zadocnuvawe;

 g) da prisustvuva na raspravata i samoto da se brani ili da ima branitel {to go izbralo; ako nema branitel, da bide izvesteno za svoeto pravo da go ima i, sekoga{ koga toa go baraat intersite na pravdata, da mu se dodeli branitel po slu`bena dol`nost besplatno ako nema mo`not da go plati;

 d) da gi soslu{a ili da bidat soslu{ani svedocite na obvinenieto i da se obezbedi priveduvawe i soslu{uvawe na svedocite na odbranata pod isti uslovi kako i na svedocite na obvinenieto;

 |) da dobie besplatno pomo{ na tolkuva~, ako ne go razbira ili ne go zboruva jazikot na koj se vodi raspravata;

 e) da ne bide prisileno da svedo~i protiv samoto sebe ili da ja priznae vinata.

4. Postapkata {to se primenuva vrz postari maloletnici spored krivi~niot zakon, }e vodi smetka za nivnite godini i za interesite na nivnoto prevospituvawe.

5. Sekoe lice oglaseno za vinovno za storenoto krivi~no delo ima pravo da pobara, soglasno so zakonot, povisok sud da gi preispita negovata presuda i izre~enata kazna.

6. Ako kone~no izre~enata krivi~na presuda podocna bide poni{tena, ili ako e dadeno pomiluvawe poradi toa {to nov ili dopolnitelno otkrien fakt doka`uva deka se rabotelo za sudska gre{ka, liceto koe ja izdr`alo kaznata vrz osnova na ovaa osuda }e bide obe{teteno soglasno so zakonot, dokolku ne se doka`e deka toa vo potpolnost ili delumno e vinovno za nenavremenoto otkrivawe na nepoznatiot fakt.

7. Nikoj ne mo`e da bide progonuvan ili kaznet poradi krivi~no delo za koe ve}e bil osloboden od vina ili osuden so pravosilna presuda spored zakonot i krivi~nata postapka na taa zemja.

^len 15

1. Nikoj ne mo`e da bide osuden poradi delo ili propust {to ne pretstavuvale krivi~no delo spored doma{noto ili me|unarodnoto pravo vo momentot koga se storeni.

Isto taka ne mo`e da se izre~e kazna {to e pogolema od onaa {to bi se primenila vo momentot koga krivi~noto delo e storeno. Ako po izvr{uvaweto na ova krivi~no delo zakonot predviduva polesna kazna, vinovnikot so toa treba da se koristi.

2. Odredbite na ovoj ~len ne se sprotivstavuvaat na sudeweto ili na kaznuvaweto na sekoe lice poradi dela ili propusti {to se smetani za krivi~no delo vo momentot koga se storeni, soglasno so op{tite principi na pravoto, {to gi priznavaat site nacii.

^len 16

Sekoj ima pravo da mu se priznae na sekoe mesto praven subjektivitet.

^len 17

1. Nikoj ne mo`e da bide predmet na samovolni ili nezakoniti me{awa vo negoviot privaten `ivot, vo negovoto semejstvo, vo negoviot stan ili negovata prepiska, nitu na nezakoniti povredi naneseni na negovata ~est ili na negoviot ugled.

2. Sekoe lice ima pravo na zakonska za{tita protiv vakvite me{awa ili povredi.

^len 18

1. Sekoe lice ima pravo na sloboda na mislata, na sovesta i na veroispovesta. Ova pravo ja podrazbira slobodata na ispoveduvaweto i na primaweto na vera ili ubeduvawe po svoe nao|awe, kako i slobodata taa vera ili ubeduvaweto da go manifestira poedine~no ili zaedno so drugi, kako javno, taka i privatno, preku kult, preku vr{ewe na verski i ritualni obredi i preku veronauka.

2. Nikoj ne mo`e da bide predmet na prisilba, so koja bi mu se naru{ila slobodata da ima ili da prifati vera ili ubeduvawe po negovo nao|awe.

3. Slobodata na manifestiraweto na verata ili ubeduvaweto mo`e da bide predmet samo na onie ograni~uvawa {to gi predviduva zakonot, a {to se nu`ni zaradi za{tita na javnata bezbednost, na redot, na zdravjeto ili na moralot, ili pak na osnovnite prava i slobodi na drugi lica.

4. Dr`avite-strani na ovoj pakt se obrzuvaat da ja po~ituvaat slobodata na roditelite, a vo daden slu~aj na zakonskite starateli, da im go obzedat na svoite deca ona versko i moralno obrazovanie {to e vo soglasnost so nivnite sopstveni ubeduvawa.

^len 19

1. Nikoj ne mo`e da bide voznemiruvan poradi svoite mislewa.

2. Sekoe lice ima pravo na sloboda na izrazuvaweto. Ova pravo, bez ogled na granicite, ja podrazbira slobodata na iznoa|awe, primawe i {irewe na informacii i idei od site vidovi vo usmena, pismena, pe~atena ili umetni~ka forma, ili na koj i da e na~in po sloboden izbor.

3. Ostvaruvaweto na slobodite predvideni vo to~kata 2 na ovoj ~len opfa}a posebni dol`nosti i odgovornosti. Sledstveno na toa, toa mo`e da bide podlo`eno na izvesni ograni~uvawa {to moraat, me|utoa, da bidat odredeni so zakon, a se potrebni od pri~inite:

 a) na po~ituvawe na pravata ili ugledot na drugi lica;

 b) na za{tita na dr`avnata bezbednost, na javniot red, na javnoto zdravje i na moralot.

^len 20

1. Sekoe propagirawe na vojna }e bide zabraneto so zakon.

2. Sekoj povik na nacionalna, rasna ili verska omraza, {to pretstavuva pottiknuvawe na dikriminacija, neprijatelstvo ili nasilstvo, e zabraneto so zakon.

^len 21

Se priznava pravoto na mirno sobirawe. Vr{eweto na ova pravo mo`e samo da bide predmet na ograni~uvawa, nameneti vo soglasnost so zakonot, a koi se potrebni vo edno demokratsko op{tstvo vo interes na nacionalnata bezbednost na javnata bezbednost, na javniot red ili zaradi za{tita na javnoto zdravje ili na moralot ili na pravata i slobodite na drugi lica.

^len 22

1. Sekoe lice ima pravo slobodno da se zdru`i so drugi lica, vklu~uvaj}i go i pravoto na osnovawe sindikati i za~lenuvawe vo istite zaradi za{tita na svoite interesi.

2. Vr{eweto na ova pravo mo`e da bide samo predmet na ograni~uvawa predvideni so zakon a koi se potrebni vo demokratskoto op{testvo vo interes na nacionalnata bezbednost, na javnata bezbednost, na javniot red ili zaradi za{tita na javnoto zdravje i na moralot, ili na pravata i slobodite na drugi lica. Ovoj ~len ne spre~uva vr{ewe na ova pravo od strana na ~lenovite na oru`enite sili i na policijata da se podlo`i na zakonski ograni~uvawa.

3. Nitu edna od odredbite na ovoj ~len ne im dopu{ta na dr`avite-strani na Kovencijata od 1948 godina na Me|unarodnata organizacija na trudot za sindikalnata sloboda i za za{tita na sindikalnite prava da donesuvaat zakonski merki {to bi gi naru{ile ili da go primenuvaat zakonot na na~in {to bi gi naru{uval garanciite predvideni so navedenata konvencija.

^len 23

1. Semejstvoto e priroden i osnoven sostaven del na op{testvoto i ima pravo na za{tita od strana na op{testvoto i dr`avata.

2. Pravoto na sklu~uvawe brak i na osnovawe semejstvo se priznava na ma` i `ena koga }e dostignat vozrast za brak.

3. Nitu eden brak ne mo`e da se sklu~i bez slobodna i potpolna soglasnost na idnite sopru`nici.

4. Dr`avite-strani na ovoj pakt }e donesat soodvetni merki za obezbeduvawe na ednakvost vo pravata i odgovornostite na sopru`nicite vo pogled na brakot za vreme na brakot i pri negovoto raskinuvawe. Vo slu~aj na raskinuvawe na brakot, se prezemaat merki za obezbeduvawe na potrebnata za{tita na decata.

^len 24

1. Sekoe dete, bez diskriminacija zasnovana vrz rasata, bojata, polot, jazikot, verata, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba ili ra|aweto ima pravo negovoto semejstvo, op{testvoto i dr`avata da mu uka`uvaat za{tita {to ja bara negoviot status na maloletnik.

2. Vedna{ po ra|aweto, sekoe dete }e bide zapi{ano vo mati~nata kniga na rodenite i }e ima ime.

3. Sekoe dete ima pravo da se zdobie so dr`avjanstvo.

^len 25

Sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija spomenata vo ~len 2 i bez neosnovani ograni~uvawa:

 a) da u~estvuva vo upravuvaweto so javni raboti, ili neposredno ili preku slobodno izbrani pretstavnici;

 b) da izbira i da bide izbran na periodi~ni, avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori, {to obezbeduvaat slobodno izrazuvawe na voljata na izbira~ite;

 v) da bide primen, po op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja.

^len 26

Site lica se ednakvi pred zakonot i imaat pravo bez nikakva diskriminacija na podednakva za{tita pred zakonot. Vo taa smisla, zakonot mora da ja zabranuva sekoja diskriminacija i da im osigura na site lica podednakva i uspe{na za{tita protiv sekoja diskriminacija, osobeno vo pogled na rasata, bojata, polot, jazikot, verata, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, ra|aweto, ili sekoja druga sostojba.

^len 27

Vo dr`avite, kade {to postojat etni~ki, verski ili jazi~ni malcinstva, licata koi pripa|aat na tie malcinstva ne mo`at da bidat li{eni od pravoto da imaat, zaedno so drugite ~lenovi na svojata grupa, svoj poseben kulturen `ivot, da ja manifestiraat i da ja ispolnuvaat svojata sopstena vera ili da se slu`at so svojot jazik.

^ETVRTI DEL

^len 28

1. Se ustanovuva Komitet za pravata na ~ovekot (ponatamu vo tekstot: Komitet). Ovoj kometet e sostaven od 18 ~lenovi, a gi vr{i funkciite {to podolu se odredeni.

2. Komitetot e sostaven od dr`avjani na dr`avite-strani na ovoj pakt, koi treba da imaat visoki moralni kvaliteti, ~ija kompetentnost vo oblasta na ~ovekovite prava e priznata. Pritoa }e se vodi smetka za korisnosta na u~estvoto na eden broj lica koi imaat pravno iskustvo.

3. ^lenovite na Komitetot se izbiraat i zasedavaat vo li~no svojstvo.

^len 29

1. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe, vrz osnova na lista na kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ~lenot 28 na ovoj pakt i koi za taa cel gi predlagaat dr`avite-strani na ovoj pakt.

2. Sekoja dr`ava-strana na ovoj pakt mo`e da predlo`i najmnogu dve lica. Ovie lica treba da bidat dr`avjani na dr`avata {to gi predlaga.

3. Istoto lice mo`e povtorno da bide predlo`eno.

^len 30

1. Prvite izbori se odr`uvaat najdocna 6 meseci po vleguvaweto vo sila na ovoj pakt.

2. Najmalku ~etiri meseci pred sekoj izbor za Komitetot, osven ako se raboti za izbor so cel za popolnuvawe na upraznetoto mesto {to e prijaveno soglasno ~lenot 34 od ovoj pakt, Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii }e gi pokani po pismen pat dr`avite-strani na ovoj pakt da gi odredat, vo rok od tri meseca, kandidatite {to gi predlagaat za ~lenovi na Komitetot.

3. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii sostavuva lista po abeceden red na site lica taka predlo`eni, naveduvaj}i gi dr`avite-strani {to gi predlo`ile i im ja soop{tuva na dr`avite-strani na ovoj pakt najdocna eden mesec pred sekoj izbor.

4. ^lenovite na Komitetot se izbiraat vo tekot na sostanokot na dr`avite-strani {to go svikal Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii so sedi{te na Organizacijata. Na ovoj sostanok, kade {to kvorumot go sostavuvaat dve tretini od dr`avite-strani na ovoj pakt, za ~lenovi na Komitetot se izbrani onie kandidati, koi }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo na glasovite na pretstavnicite na dr`avite-strani {to se prisutni i koi glasaat.

^len 31

1. Vo Komitetot mo`e da zasedava samo eden dr`avjanin na edna ista dr`ava.

2. Za izbor vo Komitetot se vodi smetka za pravednata geografska raspredelba i za zastapenosta na razni formi na civilizaciite, kako i za glavnite pravni sistemi.

^len 32

1. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na ~etiri godini. Tie mo`at povtorno da bidat izbrani, ako povtorno bidat predlo`eni. Me|utoa, mandatite na devet ~lenovi {to se izbrani pri prvoto izbirawe prestanuvaat po dve godini, vedna{ po prvoto izbirawe, pretsedatel na sostanokot za koj stanuva zbor vo ~lenot 30 na ovoj pakt, gi odreduva so `drepka imiwata na ovie devet ~lenovi.

2. Po istekot na mandatot, izborite se odr`uvaat soglasno so odredbite na prethodnite ~lenovi od ovoj del na Paktot.

^len 33

1. Ako, spored ednoglasnoto mislewe na drugite ~lenovi, nekoj ~len na Komitetot prestanal da gi vr{i svoite funkcii od pri~ina koja ne e privremeno otustvo, pretsedatelot na Komitetot za toa go izvestuva Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii, koj toga{ objavuva deka e uprazneto mestoto na toj ~len.

2. Vo slu~aj na smrt ili ostavka na nekoj ~len na Komitetot, pretsedatelot za toa go izvestuva vedna{ Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, koj toga{ objavuva deka mestoto e uprazneto od denot na smrtta ili od denot koga otsustvoto vleguva vo sila.

^len 34

1. Koga upraznetoto mesto e objaveno spored ~lenot 33 na ovoj pakt i ako mandatot na ~lenot koj treba da se zameni ne istekuva vo rok od {est meseci od denot koga e objaveno otsustvoto, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e gi izvesti za toa dr`avite-strani na ovoj pakt, koi mo`at, vo rok od dva meseca, da opredelat kandidati spored odredbite od ~lenot 29 na ovoj pakt zaradi popolnuvawe na upraznetoto mesto.

2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii sostavuva lista po abeceden red na site lica taka opredeleni i ja dostavuva do dr`avite-strani na ovoj pakt. Izborot za popolnuvawe na upraznetoto mesto se vr{i spored soodvetnite odredbi od ovoj del na paktot.

3. Sekoj ~len na Komitetot, {to e izbran na mesto za koe e objaveno deka e uprazneto, soglasno ~lenot 33, }e zasedava vo Komitetot se do denot na normalniot istek na mandatot na ~lenot ~ie mesto bilo uprazneto vo Komitetot spored odredbite na naredniot ~len.

^len 35

Na ~lenovite na Komitetot im se isplatuvaat, po odobruvawe na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, nadomestoci na tovar na sredstvata na Organizacijata na Obedinetite nacii pod uslovi {to gi opredeluva Generalnoto sobranie spored va`nostite na funkciite vo Komitetot.

^len 36

Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii mu stava na raspolagawe na Komitetot potreben personal i materijalni sredstva {to mu se potrebni zaradi efikasno vr{ewe na funkciite {to mu se dovereni vrz osnova na ovoj pakt.

^len 37

1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii gi svikuva ~lenovite na Komitetot na prv sostanok vo sedi{teto na Organizacijata.

2. Po svojot prv sostanok, Komitetot se sostanuva vo site slu~ai predvideni so delovnikot.

3. Sostanocite na Komitetot redovno se odr`uvaat vo sedi{teto na Organizacijata na Obedinetite nacii ili vo Uredot na Obedinetite nacii vo @eneva.

^len 38

Pred da stapi na dol`nost, sekoj ~len na Komitetot mora na javna sednica sve~eno da se obvrze deka }e gi vr{i svoite funkcii napolno nepristrasno i sovesno.

^len 39

1. Komitetot izbira svoe biro za vreme od dve godini. ^lenovite na biroto mo`at da bidat povtorno izbrani.

2. Komitet donesuva svoi pravila na procedurata, me|utoa, ovie pravila treba da gi sodr`at, me|u drugoto, slednite odredbi:

 a) 12 ~lenovi da sostavuvaat kvorum;

 b) odlukite na Komitetot da se donesuvaat so mnozinstvo glasovi na prisutnite ~lenovi.

^len 40

1. Dr`avite-strani na ovoj pakt se obvrzuvaat da podnesuvaat izve{tai za donesenite merki so koi se sproveduvaat vo `ivot pravata priznati so ovoj pakt, kako i za postignatite uspesi vo ostvaruvaweto na ovie prava:

 a) vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pakt za sekoja dr`ava-strana po pra{awata {to se odnesuvaat na nea;

 b) vo idnina, sekoga{ koga Komitetot toa }e go pobara.

2. Site izve{tai mu se podnesuvaat na Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii, koj mu gi dostavuva na Komitetot na razgleduvawe. Vo izve{taite treba da se navedat, ako zatreba, faktorite i te{kotiite {to ja popre~uvaat primenata na odredbite od ovoj pakt.

3. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii, po sovetuvaweto so Komitetot, na specijaliziranite zainteresirani ustanovi mo`e da im dostavi kopii od site delovi na izve{taite {to bi mo`ele da se odnesuvaat na oblasta na nivnata nadle`nost.

4. Komitetot gi prou~uva izve{taite {to gi podnesuvaat dr`avite-strani na ovoj pakt. Toj im dostavuva na dr`avite-strani svoi sopstveni izve{tai, kako i site zabele{ki od op{t karakter {to gi smeta celesoobrazni. Komitetot, isto taka, na Ekonomsko-socijalniot sovet mo`e da mu gi dostavuva ovie zabele{ki so kopii na izve{taite {to gi primil od dr`avite-strani na ovoj pakt.

5. Dr`avite-strani na ovoj pakt mo`at da podnesuvaat na Komitetot komentari za sekoja zabele{ka {to e sostavena vrz osnova na to~kata 4 od ovoj ~len.

^len 41

1. Sekoja dr`ava-strana na ovoj pakt, vrz osnova na ovoj ~len mo`e da izjavi vo sekoj moment deka ja priznava nadle`nosta na Komitetot da gi prima i da gi razgleduva soop{tenijata vo koi edna dr`ava tvrdi deka nekoja druga dr`ava strana ne gi ispolnuva svoite obvrski vrz osnova na ovoj pakt. Soop{tenijata {to se podnesuvaat vrz osnova na ovoj ~len mo`at da bidat primeni i razgleduvani samo ako proizleguvaat od dr`avata-strana, koja dala izjava so koja, {to se odnesuva do nea, ja priznava nadle`nosta na Komitetot. Komitetot ne prima soop{tenie od dr`avata-strana koja nema dadeno vakva izjava. Slednata postapka se primenuva vrz soop{tenijata {to se primeni soglasno so ovoj ~len:

 a) Ako edna dr`ava-strana na ovoj pakt smeta deka nekoja druga dr`ava strana ne gi primenuva negovite odredbi, taa po pismen pat na onaa druga dr`ava mo`e da i obrne vnimanie na ova pra{awe. Vo rok od tri meseca od priemot na soop{tenieto, dr`avata na koja i se obra}a, i dava na dr`avata {to go dostavila soop{tenieto objasnuvawe ili sekoja druga pismena izjava so koi go razjasnuva pra{aweto, koi sodr`at, dokolku e toa mo`no i korisno, izvestuvawa za nejzinite pravila na procedurata i za pravnite sredstva {to se ve}e koristeni, {to se povedeni ili {to mo`at u{te da se koristat.

 b) Ako, vo rok od {est meseci od denot na priemot na prvobitnoto soop{tenie od strana na dr`avata na koja ova i e upateno, pra{aweto ne bide re{eno na zadovolstvo na obete zainteresirani dr`avi-strani, ednata, kako i drugata dr`ava imaat pravo da mu go podnesat na Komitetot, dostavuvaj}i go soop{tenieto i do Komitetot i do drugata zainteresirana dr`ava.

 v) Komitetot mo`e da re{ava za eden predmet {to mu e podnesen samo ako utvrdi deka site raspolo`livi vnatre{ni pravni sredstva se koristeni i iscrpeni, soglasno so op{topriznatite principi na me|unarodnoto pravo. Ova pravilo ne se primenuva vo slu~aite, kade {to postapkite po `albata gi nadminuvaat razumnite rokovi.

 g) Komitetot ja isklu~uva javnosta od svoite sednici koga gi razgleduva soop{tenijata za koi stanuva zbor vo ovoj ~len.

 d) Pod rezerva na odredbite od stavot v), Komitetot im gi stava svoite dobri uslugi na raspolagawe na zainteresiranite dr`avi-strani, za da se postigne spogodbeno re{enie po pra{aweto {to e zasnovano vrz po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi, kako {to gi priznava ovoj pakt.

 |) Vo vrska so sekoj predmet {to mu e podnesen, Komitetot mo`e da pobara od zainteresiranite dr`avi-strani, spomnati vo stavot b) da mu dostavat sekakvo umesno izvestuvawe.

 e) Zainteresiranite dr`avi-strani, spomnati vo stavot b), imaat pravo da bidat zastapuvani pri razgleduvaweto na predmetot od strana na Komitetot i da stavat pismeni ili usni zabele{ki ili vo edna ili vo druga forma.

 `) Komitetot mora da podnese izve{taj vo rok od dvanaeset meseca, smetaj}i od denot koga go primil soop{tenieto spomnato vo stavot b):

i) Ako postignatoto re{enie e vo soglasnost so odredbite od stavot d), Komitetot vo svojot izve{taj se ograni~uva na kratko iznesuvawe na faktite ili na postignatoto re{enie.

ii) Ako re{enieto ne e postignato vo soglasnost so odredbite od stavot d), Komitetot vo svojot izve{taj se ograni~uva na kratko iznesuvawe na faktite; tekstot na pismenite zabele{ki i zapisnikot za usnite zabele{ki {to gi stavile zainteresiranite dr`avi se prilo`uvaat kon izve{tajot. Za sekoj predmet izve{tajot se dostavuva do zainteresiranite dr`avi-strani.

2. Odredbite od ovoj ~len vleguvaat vo sila koga deset dr`avi-strani na ovoj pakt }e ja dadat izjavata predvidena vo to~kata 1 na ovoj ~len. Navedenata izjava se deponira kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii, koj im dostavuva kopija na drugite dr`avi-strani. Izjavata vo sekoe vreme mo`e da se povle~e po pat na soop{tenie upateno do Generalniot sekretar. Ova povlekuvawe e bez {teta za razgleduvaweto na sekoe pra{awe {to e predmet na ve}e dostavenoto soop{tenie vrz osnova na ovoj ~len; nikakvo drugo soop{tenie od nekoja dr`ava strana nema da se primi, otkako Generalniot sekretar }e bide izvesten za povlekuvaweto na izjavata, do kolku zainteresiranata dr`ava ~lenka ne dade nova izjava.

^len 42

1. a) Ako pra{aweto {to mu e podneseno na Komitetot, soglasno so ~lenot 41 na ovoj pakt, nema da bide re{eno na zadovolstvo na zainteresiranite dr`avi-strani, Komitetot, pri prethodna soglasnost od zainteresiranite dr`avi-strani, mo`e da opredeli ad hoc komisija za pomiruvawe (vo natamo{niot tekst: komisijata). Komisijata im gi stava svoite dobri uslugi na raspolagawe na zainteresiranite dr`avi-strani zaradi postignuvawe na mirno re{enie na pra{aweto zasnovano vrz po~ituvawe na ovoj pakt.

 b) Komisijata se sostoi od pet ~lena, imenuvani so soglasnost so zainteresiranite dr`avi-strani. Ako zainteresiranite dr`avi-strani ne postignat spogodba za celokupniot ili za eden del od sostavot na komisijata vo rok od tri meseca, ~lenovite na komisijata, za koi ne mo`ele da se soglasat, se izbiraat so tajno glasawe me|u ~lenovite na Komitetot so mnozinstvo od dve tretini ~lenovi na Komitetot.

2. ^lenovite na komisijata zasedavaat vo li~no svojstvo. Tie ne mo`at da bidat dr`avjani nutu na zainteresiranite dr`avi-strani nitu na dr`avata koja ne e ~len na ovoj pakt, nitu na dr`ava koja i dala izjava predvidena vo ~lenot 41 na ovoj pakt.

3. Komisijata go izbira svojot pretsedatel i donesuva svoi sopstveni pravila na procedurata.

4. Komisijata gi odr`uva redovno svoite sostanoci vo sedi{teto na Organizacijata na Obedinetite nacii ili vo Uredot na Obedinetite nacii vo @eneva. Me|utoa, taa mo`e da se sostane vo sekoe drugo soodvetno mesto, {to komisijata mo`e da go opredeli vo soglasnost so Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii so zainteresiranite dr`avi-strani.

5. Sekretarijatot, predviden vo ~lenot 36 na ovoj pakt, isto taka im gi dava svoite uslugi na komisiite {to se imenuvani vrz osnova na ovoj ~len.

6. Podatocite {to gi dobiva i gi pregleduva Komitetot, i se stavaat na raspolagawe na komisijata, koja mo`e da bara zainteresiranite dr`avi-strani da i dadat sekakvo umesno dopolnitelno izvestuvawe.

7. Otkako }e go razgleda pra{aweto vo site svoi vidovi, no vo slu~aj najdocna vo rok od 12 meseci od denot koga i e podneseno, komisijata mu podnesuva izve{taj na pretsedatelot na Komitetot, koj gi dostavuva do zainteresiranite dr`avi-strani:

 a) ako komisijata ne mo`e da go dovr{i razgleduvaweto na pra{aweto vo rok od dvanaeset meseci, vo svojot izve{taj taa na kratko samo nazna~uva do kade stignala vo svoeto razgleduvawe;

 b) ako e postignato spogodbeno re{enie na pra{aweto, zasnovano vrz po~ituvaweto na pravata na ~ovekot priznati so ovoj pakt, na svojot izve{taj komisijata se ograni~uva nakratko da gi navede faktite i postignatoto re{enie;

 v) ako ne se postigne re{enie vo smisla na stavot b), komisijata gi vnesuva vo izve{tajot svoite zaklu~oci po site fakti {to se odnesuvaat na pra{aweto koe se rasprava pome|u zainteresiranite dr`avi-strani, kako i svoite konstatacii vo vrska so mo`nostite za postigawe spogodbeno re{enie na pra{aweto; izve{tajot isto taka gi sodr`i pismenite zabele{ki i zapisnikot za usnite zabele{ki {to gi napravile zainteresiranite dr`avi-strani;

 g) ako izve{ajot na komisijata e podnesen spored stavot v), zainteresiranite dr`avi-strani, vo rok od tri meseci od priemot na izve{tajot, mu soop{tuvaat na pretsedatelot na Komitetot dali go prifa}aat ili ne izve{tajot na komisijata.

8. Odredbite od ovoj ~len treba da se razberat taka {to da ne odat na {teta na nadle`nostite na Komitetot previden vo ~lenot 41 na ovoj pakt.

9. Zainteresiranite dr`avi-strani gi podnesuvaat podednakvo tro{ocite na ~lenovite na komisijata vrz osnova na presmetka {to ja donesuva Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii.

10. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii e ovlasten vo slu~aj na potreba da im gi isplati tro{ocite na ~lenovite na komisijata, pred da gi nadomestat zainteresiranite dr`avi-strani spored to~kata 9 od ovoj ~len.

^len 43

^lenovite na Komitetot i ~lenovite na ad hok komisiite za pomiruvawe, koi mo`at da bidat ustanoveni spored ~lenot 42 na ovoj pakt, imaat pravo na olesnenija, privilegii i imuniteti na Organizacijata na Obedinetite nacii, spored soodvetnite odredbi na Konvencijata za privilegii i imuniteti na Obedinetite nacii.

^len 44

Odredbite za sproveduvawe vo `ivot na ovoj pakt se primenuvaat bez {teta za postapkite {to se vostanoveni po pra{aweto na pravata na ~ovekot spored ili vrz osnova na bitnite instrumenti i konvenciite na Organizacijata na Obedinetite nacii i na specijaliziranite ustanovi, i ne gi spre~uvaat dr`avite-strani da pribegnat kon drugi postapki za re{avawe na nekoj spor soglasno me|unarodnite op{ti ili posebni spogodbi {to gi obvrzuvaat.

^len 45

Komitetot sekoja godina na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii mu dostavuva izve{taj za svojata rabota preku Ekonomsko-socijalniot sovet.

PETI DEL

^len 46

Nitu edna odredba od ovoj pakt ne mo`e da se tolkuva kako da gi naru{uva odredbite na Povelbata na Obedinetite nacii i ustavite na specijaliziranite ustanovi, {to ja odreduvaat odgovornosta vo razni organi na Organizacijata na Obedinetite nacii i na specijaliziranite ustanovi po pra{awata {to se tretirani vo ovoj pakt.

^len 47

Nitu edna od odredbite na ovoj pakt ne mo`e da se tolkuva kako da go naru{uva pravoto svojstveno na site narodi da gi u`ivaat i vo potpolnost i slobodno da gi koristat svoite prirodni bogatstva i izvori.

[ESTI DEL

^len 48

1. Ovoj pakt e otvoren za potpi{uvawe na sekoja dr`ava-strana na Organizacijata na Obedinetite naciii ili ~lenka na edna od nejzinite specijalizirani ustanovi, na sekoja dr`ava strana na Statutot na Me|unarodniot sud na pravdata, kako i na sekoja dr`ava {to Generalnoto sobranie }e ja povika da stane ~lenka na ovoj pakt.

2. Ovoj pakt podle`i na ratifikacija i instrumentite za ratifikacija se deponiraat kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

2. Ovoj pakt e otvoren za pristapuvawe na sekoja dr`ava za koja stanuva zbor vo to~kata 1 na ovoj ~len.

4. Pristapuvaweto se vr{i so deponirawe na instrumentite za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii.

5. Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii gi izvestuva site dr`avi {to go potpi{ale ovoj pakt ili onie {to mu pristapile za deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija ili za pristapuvawe.

^len 49

1. Ovoj pakt vleguva vo sila tri meseci od denot na deponirawe kaj Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii na trieset i pettiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe.

2. Za sekoja dr`ava {to }e go ratifikuva ovoj pakt ili {to }e mu pristapi po deponiraweto na trieset i pettiot instrument za ratifikacija, navedeniot pakt vleguva vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na instrumentot za ratifikacija ili za pristapuvawe na taa dr`ava.

^len 50

Odredbite na ovoj pakt, bez nikakvo ograni~uvawe i isklu~ok, se primenuvaat vrz site edinici koi se sostaven del na federativnite dr`avi.

^len 51

1. Sekoja dr`ava-strana na ovoj pakt mo`e da predlo`i izmena ili dopolnenie ~ij tekst mu go podnesuva na Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii. Generalniot sekretar site predlozi na izmeni i dopolnenija gi dostavuva do dr`avite-strani na ovoj pakt, baraj}i od niv da mu nazna~at dali sakaat da se svika konferencija na dr`avite-strani zaradi razgleduvawe ili glasawe za podnesenite predlozi. Ako najmalku edna tretina od dr`avite se izjasnat za ova svikuvawe, Generalniot sekretar ja svikuva konferencijata pod pokrovitelstvo na Organizacijata na Obedinetite nacii. Sekoja izmena ili dopolnenie {to bi go usvoilo mnozinstvoto na dr`avite prisutni i koi glasaat, mu se podnesuva zaradi odobrenie na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii.

2. Ovie izmeni i dopolnenija vleguvaat vo sila koga }e gi odobri Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii i koga }e gi prifatat dve tretini od dr`avite-strani na ovoj pakt spored nivnite ustavni pravila.

3. Koga ovie izmeni i dopolnenija }e vlezat vo sila, tie se zadol`itelni za dr`avite-strani {to gi prifatile, so toa {to drugite dr`avi-strani ostanuvaat vrzani so odredbite na ovoj pakt, kako i sekoja izmena ili dopolnenie {to porano go prifatile.

^len 52

Nezavisno od soop{tenijata predvideni vo to~kata 5 na ~lenot 48 na ovoj pakt, Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii gi izvestuva site dr`avi spomnati vo to~kata 1 na toj ~len za:

 a) stavenite potpisi na ovoj pakt i za instrumentite za ratifikacija ili za pristapuvawe, deponirani soglasno ~lenot 48;

 b) denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pakt, soglasno ~lenot 49 na ovoj pakt i za denot na vleguvaweto vo sila na izmenite i dopolnenijata predvideni vo ~lenot 51 na ovoj pakt.

^len 53

 1. Ovoj pakt, ~ii angliski, francuski, ruski, {panski i kineski tekst se podednakvo verodostojni, se deponira vo arhivot na Organizacijata na Obedinetite nacii.

2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii dostavuva zaverena kopija od ovoj akt do site dr`avi spomnati vo ~lenot 48 na ovoj pakt.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk