Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenovite 110 i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/92), na sednicata odr`ana na 10 juli 1996 godina, donese O D L U K A 1. SE UKINUVA ~len 30 stav 3 od Zakonot za sudovite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 38/91) vo delot koj glasi "dokolku so zakon ne e opredeleno za opredeleni vidovi prekr{oci da re{avaat drugi vidovi organi (carinski, devizni, nadvore{no-trgovski i dano~ni) i ~len 34 stav 1 to~ka 3 od istiot zakon, vo delot koj glasi "i po kone~ni re{enija doneseni vo prekr{o~na postapka". 2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". 3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po podnesena inicijativa od Bo`na Gagovska i Qubomir Krstevski od Skopje, so re{enie U.br. 313/95 od 7 fevruari 1996 godina, povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len 30 stav 3 od Zakonot za sudovite, a po sopstvena inicijativa povede postapka i za ~len 34 stav 1 to~ka 3 od Zakonot za sudovite. Postapkata e povedena zatoa {to se postavi pra{aweto za soglasnosta na ovie zakonski odredbi so Ustavot na Republika Makedonija. 4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~len 30 od Zakonot e opredelena nadle`nosta na osnovnite sudovi, pri {to vo osporeniot stav 3 e predvideno tie da re{avaat vo prv stepen i za prekr{ocite, dokolku so zakon ne e opredeleno za opredeleni vidovi na prekr{oci da re{avaat drugi vidovi organi (carinski, devizni, nadvore{no-trgovski i dano~ni). Isto taka, Sudot po sopstvena inicijataiva utvrdi deka vo ~len 34 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon Vrhovniot sud na Republika Makedonija e ovlasten da re{ava vo kone~ni re{enija doneseni vo prekr{o~na postapka. 5. So Ustavot na Republika Makedonija e izvr{en podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska {to pretstavuva edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija. So Ustavot se to~no i precizno definirani i utvrdeni nositelite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast i jasno e napravena razlika vo podelbata na vlasta, pri {to so Ustavot ne e dopu{teno me{awe na edna vo druga vlast, tuku vlasta e postavena kako struktura na samostojni relativno podeleni vlasti ~ij status, nadle`nosti i odnosi se utvrdeni i garantirani so Ustavot. Sudskata vlast e posebna i samostojna vlast. Sudskata vlast spored ~len 98 od Ustavot, ja vr{at sudovite koi se samostojni i nezavisni koi se vostanovuvaat samo so zakon i e zabraneto formirawe na vonredni sudovi. Sudstvoto e postaveno kako edinstven sistem vo koj treba da se obezbedi ostvaruvawe na vladeeweto na pravoto i pravnata dr`ava, a kako uslov za ostvaruvawe na ovie temelni vrednosti na ustavniot poredok e precizno odvoena i nezavisna sudska vlast. Za razlika od Ustavot na SR Makedonija od 1974 godina koj kaznivite dela gi stepenuva{e spored nivnata opasnost, odnosno predviduva{e krivi~ni dela i drugi kaznivi dela, Ustavot na Republika Makedonija, ne sodr`i formalna definicija za toa {to se smeta za kaznivo delo, odnosno ne gi utvrduva vidovite na kaznivi dela. Edinstveno razgrani~uvawe me|u krivi~ni dela i drugi kaznivi dela e napraveno vo ~len 106 stav 1 od Ustavot vo koj e predvideno deka javnoto obvinitelstvo gi goni storitelite na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela. Spored toa, Ustavot ne gi razlikuva kaznivite dela spored stepenot na op{testvenata opasnost i zatoa principite na kaznenite postapki se odnesuvaat na kaznivite dela voop{to. Materijalnoto definirawe na prekr{ocite (~len 8 od Zakonot za prekr{ocite) niv gi opredeluva kako povreda na javniot poredok utvrden so zakon ili so drug propis, za koj e predvidena prekr{o~na sankcija i gi opredeluva prekr{o~nite sankcii, od {to mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka po svojata su{tina prekr{ocite se kaznivi dela odnosno tie pretstavuvaat op{testvena opasnost {to se sozdava so nivnoto storuvawe, a kaznuvaweto ena~in za spre~uvawe na taa opasnost. So Ustavot isto taka precizno se definirani pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot so cel da se onevozmo`i nivno razli~no tolkuvawe. Vo ramkite na gra|anskite i politi~ki slobodi i prava, Ustavot pokraj drugoto go opredeluva i na~inot na ostvaruvawe na slobodata na ~ovekot i negovata odgovornost za storeni krivi~ni dela, pri {to vo ~len 13 stav 1 se garantira deka liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka. So ~len 14 stav 1 od Ustavot e utvrdeno deka nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna, a spored stav 2, nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka. Od ozna~enite ustavni odredbi proizleguva deka vinata za odreden kaznivo delo mora da bide utvrdena so sudska odluka, {to zna~i deka za site kaznivi dela, spored Ustavot, mo`at da odlu~uvaat samo sudovite. So ~len 88 od Ustavot Vladata na Republika Makedonija e definirana kako nositel na izvr{nata vlast {to pretstavuva soodvetna konkretizacija na podelbata na vlasta. Vladata e samostojna i nezavisna vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto na zakonite i vo donesuvaweto napropisi za izvr{uvawe na zakonite. Edinstvena ograda vo ostvaruvaweto na pravata i dol`nostite na Vladata se Ustavot i zakonite. Vladata na Republika Makedonija, spored ~len 91 alineja 6 od Ustavot, pokraj toa {to utvrduva ne~ala za vnatre{na organizacija i za rabota na ministerstvata i drugite organi na upravata, na naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota. Vo ramkite na toj nadzor Vladata so zakon e ovlastena da prezema odreden imerki vo vrska so rabotata na organite na upravata i funkcionerite koi rakovodat so tie organi, kako i da prezema odredeni merki za izvr{uvawe odnosno neizvr{uvawe na zakonite. Me|utoa, Sudot smeta deka Vladata ne e ovlastena da vodi postapka za utvrduvawe na vina i za izrekuvawe na odredeni sankcii za izvr{enite kaznivi dela odnosno za prekr{ocite kako eden vid kaznivi dela. Organite na dr`avnata uprava, pak, spored ~len 96 od Ustavot, rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata. Spored Zakonot za organite na upravata, organite na upravata, pokraj drugoto gi izvr{uvaat zakonite so neposredno primenuvawe na tie zakoni, vr{at upraven nadzor i vo vrska so toa prezemaat merki za koi se ovlasteni so zakon. Od iznesenite ustavni i zakonski odredbi proizleguva deka organite na dr`avnata uprava vo koi spa|aat i ministerstvata, se nadle`ni neposredno da gi izvr{uvaat i primenuvaat zakonite i zaradi nivno dosledno sproveduvawe se nadle`ni i da vr{at upraven nadzor nad zakonitotosta na rabotata na drugite subjekti na koi se odnesuvaat oddelni zakoni. Vo ramkite na nadzorot, organite na dr`avnata uprava mo`at da prezemaat i soodvetni privremeni merki za otstranuvawe na nezakonitosta do zavr{uvawe na sudskata postapka. Me|utoa, Sudot smeta deka organite na dr`avnata uprava vo ramkite na svoite ovlastuvawa neposredno da gi izvr{uvaat i primenuvaat zakonite i da vr{at upraven nadzor, ne se ovlasteni da vodat odredena kaznena postapka protiv gra|anite i da izrekuvaat sankcii za storenite kaznivi dela. So ogled na toa {to so osporenite odredbi od Zakonot za sudovite e predvidena mo`nost za oddelni vidovi prekr{oci da odlu~uvaat drugi vidovi organi, a ne sudovite Sudot oceni deka organite na dr`avnata uprava i Vladata na Republika Makedonija ne se ovlasteni da utvrduvaat vina i da izrekuvaat sankcii za izvr{eno kaznivo delo, kakvi {to se i prekr{ocite, i deka osporenite odredbi od Zakonot ne se vo soglasnost so navedenite ustavni odredbi. Ponatamu, so ogled na toa {to za prekr{ocite bi bile nadle`ni da odlu~uvaat osnovnite i apelacionite sudovi vo prv i vo vtor stepen, vo toj slu~aj Vrhovniot sud ne e nadle`en da odlu~uva po kone~ni re{enija doneseni vo prekr{o~na psotapka kako {to e predvideno vo osporeniot ~len 34 stav 3 od Zakonot, poradi {to Sudot oceni deka i poradi ovie pri~ini osporenite odredbi ne se vo soglasnost so Ustavot. 6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ovaa odluka. 7. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot d-r Jovan Proevski i sudiite Bahri Isqami, d-r Nikola Krleski, d-r Stojmen Mihajlovski, d-r Milan Nedkov, Besim Selimi, d-r Josif Talevski i d-r Todor Xunov. U.br. 313/95 Pretsedatel na 10 juli 1996 godinana Ustavniot sud na Republika Makedonija, S k o p j e d-r Jovan Proevski |
