Ocenuvaj}i deka sozdavaweto na atmosfera na tolerancija i dijalog e neophodno so cel kulturnata raznovidnost da bide izvor i faktor ne na podelba, tuku na zbogatuvawe za sekoe op{testvo;

Ocenuvaj}i deka razvojot na tolerantna i prosperitetna Evropa ne zavisi samo od sorabotkata me|u dr`avite, tuku bara i prekugrani~na sorabotka me|u lokalnite i regionalnite vlasti pri po~ituvawe na Ustavot i teritorijalniot integriget na sekoja dr`ava;

Imaj}i gi predvid obvrskite za za{tita na nacionalnite malcinstva sodr`ani vo konvenciite i deklaraciite na Obedinetite Nacii, kako i vo dokumentite na Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka, posebno dokumentot od Kopenhagen od 29 juni 1990;

Re{eni da go definiraat principite {to treba da se po~ituvaat i obvrskite {to proizleguvaat od tie principi so cel, vo ramkite na dr`avite ~lenki i na drugite dr`avi koi }e se priklu~at kon ovoj instrument, da se obezbedi efikasna za{tita na nacionalnite malcinstva i na pravata i slobodite na pripadnicite na tie malcinstva so po~ituvawe na vladeeweto na pravoto, teritorijalniot integritet i nacionalniot suverenitet;

Odlu~i da gi sproveduvaat principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija niz nacionalni zakoni i soodvetna politika na vladite,

Se soglasija za slednoto:

DEL PRVI

^len 1

Za{titata na nacionalnite malcinstva i na pravata i slobodite na pripadnicite na tie malcinstva e integralen del na me|unarodnata za{tita na ~ovekovite prava i, kako takva, pretstavuva oblast na me|unarodnata sorabotka.

^len 2

Odredbite na ovaa Ramkovna konvencija }e bidat sovesno primenuvani, vo duh na razbirawe i tolerancija, kako i so po~ituvawe na principite na dobrososedstvo, prijatelski odnosi i sorabotka me|u dr`avite.

^len 3

1. Sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo ima pravo slobodno da izbere da bide ili da ne bide tretiran kako takov, a nikakva {teta ne smee da proizleze od takviot izbor ili od vr{eweto na pravata povrzani so toj izbor.

2. Pripadnicite na nacionalnite malcinstva mo`at poedine~no i zaedno so drugi da gi vr{at pravata i slobodite {to proizleguvaat od principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija.

DEL VTORI

^len 4

1. Stranite se obvrzuvaat da mu go garantiraat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo pravoto na ednakvost pred zakonot i na ednakva zakonska za{tita. Vo toj pogled, se zabranuva sekakva diskriminacija zasnovana vrz pripadnosta kon nacionalno malcinstvo.

2. Strankite se obvrzuvaat, dokolku e potrebno, da donesat soodvetni merki za unapreduvawe, vo site oblasti na ekonomskiot, op{testveniot, politi~kiot i kulturniot `ivot, na celosna i efikasna ednakvost me|u pripadnicite na nacionalnoto malcinstvo i pripadnicite na mnozinstvoto. Vo toj pogled, tie }e vodat smetka za specifi~nite uslovi na pripadnicite na nacionalnite malcinstva.

3. Merkite prifateni soglasno stav 2 ne se smetaat za akt na diskriminacija.

^len 5

1. Stranite se obvrzuvaat da gi unapreduvaat uslovite za da im ovozmo`at na pripadnicite na nacionalnite malcinstva da ja so~uvaat i razvivaat svojata kultura, kako i da gi so~uvaat su{tinskitie elementi na nivniot identitet - nivnata vera, nivniot jazik, nivnite tradicii i nivnoto kulturno nasledstvo.

2. Ne navleguvaj}i vo merkite {to se prezemaat za sproveduvawe na nivnata op{ta politika za integracija, Stranite se vozdr`uvaat od sekakva politika ili praktika ~ija cel e asimilacija na pripadnicite na nacionalnite malcinstva protiv nivnata volja i }e gi {titat tie pripadnici od sekakva akcija ~ija cel e takvata asimilacija.

^len 6

1. Stranite }e go pottiknuvaat duhot na tolerancija i me|ukulturen dijalog, a }e prezemaat i efikasni merki za unapreduvawe na zaemnoto po~ituvawe i razbirawe i sorabotkata me|u site lica koi `ivaeat na nivnata teritorija, bez ogled na nivniot etni~ki, kulturen, jazi~en ili verski identitet, posebno vo oblasta na obrazovanieto, kulturata i mediumite.

2. Stranite se obvrzuvaat da prezemat soodvetni merki za za{tita na licata koi bi mo`ele da bidat `rtvi na zakani ili akti na diskriminacija, neprijatelstvo ili nasilstvo poradi nivniot etni~ki, kulturen, jazi~en ili verski identitet.

^len 7

Stranite }e mu go obezbedat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo po~ituvaweto na pravoto na sloboda na mirno sobirawe, na sloboda na zdru`uvawe, sloboda na izrazuvawe i sloboda na misla, sovest i vera.

^len 8

Stranite se obvrzuvaat da mu go priznaat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo pravoto na izrazuvawe na negovata vera ili ubeduvawe, kako i pravoto na formirawe na verski institucii, organizacii i zdru`enija.

^len 9

1. Stranite se obvrzuvaat da priznaat deka pravoto na sloboda na izrazuvawe na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo ja vklu~uva slobodata na mislewe i primawe ili davawe informacii ili idei na malcinski jazik, bez me{awe na javnite vlasti i bez ogled na granicite. Vo pristapot do mediumite, Stranite, vo ramkite na nivniot praven sistem, }e obezbedat, pripadnicite na nacionalnoto malcinstvo da ne bidat diskriminirani.

2. Prviot stav ne gi spre~uva Stranite da gi podvedat pod re`im na dozvola, {to ne e diskriminatorski i {to se zasnovuva vrz objektivni kriteriumi, pretprijatijata za radio, televizija i film.

3. Stranite nema da go popre~uvaat formiraweto i koristeweto na pi{anite mediumi od strana na pripadnicite na nacionalnite malcinstva. Vo zakonskite ramki za radioto i televizijata, tie, vo ramkite na mo`noto i imaj}i gi predvid odredbite od prviot stav, }e im ovozmo`at na pripadnicite na nacionalnite malcinstva da formiraat i koristat nivni sopstveni mediumi.

4. Vo ramkite na nivniot praven sistem, Stranite }e donesat sodovetni merki za olesnuvawe na pristapot na pripadnicite na nacionalnite malcinstva do mediumite, zaradi unapreduvawe na tolerancijata i ovozmo`uvawe na kulturen pluralizam.

^len 10

1. Stranite se obvrzuvaat da mu go priznaat na sekoj pripadnik na nacionalnoto malcinstvo pravoto na slobodna i nepre~ena upotreba na negoviot malcinski jazik doma i na javni mesta, usno i vo pi{ana forma.

2. Vo podra~ja naseleni so pripadnici na nacionalnite malcinstva po tradicija ili vo zna~itelen broj, dokolku takvite pripadnici toa go pobaraat i dokolku takvoto barawe odgovara na realnata potreba, Stranite }e vlo`uvaat napori, vo ramkite na mo`noto, da obezbedat uslovi za koristewe na malcinskiot jazik vo odnosite me|u tie pripadnici i administrativnite vlasti.

3. Stranite se obvrzuvaat da mu go garantiraat pravoto na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo da bide informiran, vo najkus mo`en rok, i na jazik {to go razbira, za pri~inite na negovoto apsewe, vidot i pri~inata za obvinenieto podignato protiv nego, kako i pravoto da se brani na toj jazik, ako e potrebno so besplatna pomo{ na preveduva~.

^len 11

1. Stranite se obvrzuvaat da mu go priznaat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo pravoto da go koristi svoeto prezime (semejno ime) i svoite imiwa na malcinskiot jazik, kako i pravoto na nivnoto oficijalno priznavawe, spored modalitetite predvideni vo nivniot praven sistem.

2. Stranite se obvrzuvaat da mu go priznaat na sekoj pripadnik na nacionalno malcinstvo pravoto, na svojot malcinski jazik da prezentira natpisi, znaci i drugi innformacii od privaten karakter vidlivi za javnosta.

3. Vo podra~jata tradicionalno naseleni so zna~itelen broj pripadnici na nacionalnite malcinstva, Stranite, vo ramkite na nivniot praven sistem, vklu~uvaj}i gi, dokolku soodvetstvuva, i spogodbite so drugi dr`avi, }e vlo`uvaat napori, vodej}i smetka za nivnite specifi~ni uslovi, da gi prezentiraat lokalnite tradicionalni nazivi, imiwata na ulicite i drugite topografski oznaki nameneti na javnosta, i na malcinskiot jazik, dokolku postoi dovolno barawe za takvi oznaki.

^len 12

1. Stranite }e prezemat, dokolku e potrebno, merki vo obrazovanieto i istra`uvawata, za unapreduvawe na soznanijata za kulturata, istorijata, jazikot i verata na nivnite nacionalni malcinstva kako i na mnozinstvoto.

2. Vo ovoj kontekst, Stranite, me|u drugoto, }e ponudat soodvetni mo`nosti za obrazovanie na nastavnici i pristap do u~ebnicite, a }e gi olesnat kontaktite me|u u~enicite i nastavnicite od razli~nite zaednici.

3. Stranite se obvrzuvaat da ja unapreduvaat ednakvosta na mo`nostite vo pristapot do obrazovanieto vo site stepeni za pripadnicite na nacionalnite malcinstva.

^len 13

1. Vo ramkite na nivniot obrazoven sistem, Stranite im go priznavaat na pripadnicite na nacionalnite malcinstva pravoto na formirawe i upravuvawe so nivnite sopstveni privatni ustanovi za obrazovanie i obuka.

2. Vr{eweto na ova pravo ne podrazbira nikakva finansiska obvrska za Stranite.

^len 14

1. Stranite se obvrzuvaat da mu go priznaat na sekoj pripadnik na nacionalnoto malcinstvo pravoto da go izu~uva svojot malcinski jazik.

2. Vo podra~jata naseleni so pripadnici na nacionalnite malcinstva po tradicija ili vo zna~itelen broj, dokolku postoi dovolno golemo barawe, Stranite }e vlo`uvaat napori da obezbedat, vo ramkite na mo`noto i vo ramkite na nivniot obrazoven sistem, na pripadnicite na tie malcinstva da im se ovozmo`i da go izu~uvaat malcinskiot jazik ili da posetuvaat nastava na toj jazik.

3. Stavot 2 od ovoj ~len }e se primenuva bez ogled na izu~uvaweto na oficijalniot jazik ili nastavata na toj jazik.

^len 15

Stranite se obvrzuvaat da sozdadat uslovi potrebni za efikasno u~estvo na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo kulturniot, op{testveniot i ekonomskiot `ivot, kako i vo javnite raboti, posebno vo onie {to gi zasegaat.

^len 16

Stranite se vozdr`uvaat od merki koi, ja menuvaat zastapenosta na naselenieto vo podra~ja vo koi `iveat pripadnici na nacionalnite malcinstva, i imaat za cel da gi ograni~at pravata i slobodite {to proizleguvaat od principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija.

^len 17

1. Stranite se obvrzuvaat da ne go popre~uvaat pravoto na pripadnicite na nacionalnite malcinstva slobodno i miroqubivo da odr`uvaat kontakti so lica od drugata strana na granicite koi zakonski se nao|aat vo drugi dr`avi, posebno onie so koi tie imaat zaedni~ki etni~ki, kulturen, jazi~en ili verski identetitet, ili zaedni~ko kulturno nasledstvo.

2. Stranite se obvrzuvaat da ne go popre~uvaat pravoto na pripadnicite na nacionalnite malcinstva da u~estvuvaat vo rabotata na nevladini organizacii, kako na nacionalen, taka i na me|unaroden plan.

^len 18

1. Stranite }e vlo`uvaat napori, dokolku e potrebno za sklu~uvawe na bilateralni i multilateralni spogodbi so drugi dr`avi, posebno so sosednite dr`avi, zaradi obezbeduvawe na za{titata na pripadnicite na soodvetnite nacionalni malcinstva.

2. Dokolku e potrebno, Stranite }e prezemaat merki za pottiknuvawe na prekugrani~nata sorabotka.

^len 19

Stranite se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i sproveduvaat principite sodr`ani vo ovaa Ramkovna konvencija vnesuvaj}i gi, dokolku e potrebno, samo ograni~uvawata, restrikciite ili ukinuvawata predvideni vo me|unarodnite pravni instrumenti, posebno vo Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi i nejzinite Protokoli, ako tie se odnesuvaat na pravata i slobodite {to proizleguvaat od spomenatite principi.

DEL TRETI

^len 20

Vo vr{eweto na pravata i slobodite {to proizleguvaat od principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija, pripadnicite na nacionalnite malcinstva gi po~ituvaat nacionalnoto zakonodavstvo i pravata na drugite, posebno pravata na pripadnicite na mnozinstvoto ili na drugite nacionalni malcinstva.

^len 21

Ni{to vo ovaa Ramkovna konvencija nema da bide tolkuvano kako da dava pravo da se prezema aktivnost ili da se postapuva sprotivno na osnovnite principi na me|unarodnoto pravo i posebno na suverenata ednakvost, teritorijalniot integritet i politi~kata nezavisnot na dr`avite.

^len 22

Ni{to vo ovaa Ramkovna konvencija nema da bide tolkuvano kako da gi ograni~uva ili ukinuva ~ovekovite prava i osnovni slobodi {to se priznati soglasno zakonite na sekoja Dogovorna strana ili druga spogodba vo koja taa e potpisni~ka.

^len 23

Pravata i obvrskite {to proizleguvaat od principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija, vo merka vo koja se soodvetni na Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi i nejzinite Protokoli, se podrazbiraat soglasno so poslednite.

DEL ^ETVRTI

^len 24

1. Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa e zadol`en da go nadgleduva sproveduvaweto na ovaa Ramkovna konvencija od strana na Dogovornite strani.

2. Stranite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa }e u~estvuvaat vo mehanizmot na sproveduvawe spored modalitetite {to treba da se utvrdat.

^len 25

1. Vo rok od edna godina od denot na stapuvaweto na sila na ovaa Ramkovna konvencija po odnos na nekoja Dogovorna strana, taa }e mu dostavi na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa celosni informacii za zakonskite i drugi merki {to gi prezela zaradi ostvaruvawe na principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija.

2. Podocna, sekoja Strana }e mu dostavuva na Generalniot sekretar, povremeno i sekoga{ koga toa }e go pobara Komitetot na ministrite, sekakva druga informacija vo vrska so sproveduvaweto na ovaa Ramkovna konvencija.

3. Generalniot sekretar mu gi prenesuva na Komitetot na ministrite site informacii dobieni soglasno odredbite od ovoj ~len.

^len 26

1. Koga ja procenuva usoglasenosta na merkite prezemeni od nekoja Strana zaradi ostvaruvawe na principite navedeni vo ovaa Ramkovna konvencija, na Komitetot na ministrite mu pomaga sovetodaven komitet ~ii{to ~lenovi imaat priznata kompetentnost vo oblasta na za{titata na nacionalnite malcinstva.

2. Sostavot na ovoj sovetodaven komitet, kako i negovite proceduralni pravila, gi opredeluva Komitetot na ministrite vo rok od edna godina od denot na stapuvaweto na sila na ovaa Ramkovna konvencija.

DEL PETTI

^len 27

Ovaa Ramkovna konvencija e otvorena za potpi{uvawe za dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Do datumot na nejzinoto stapuvawe na sila, taa isto taka e otvorena za potpi{uvawe za sekoja druga dr`ava {to Komitetot na ministrite }e ja pokani da ja potpi{e. Taa }e bide dostavena na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat deponirani kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 28

1. Ovaa Ramkovna konvencija }e stapi na sila prviot den od mesecot po istekot na periodot od tri meeca od denot na koj dvanaeset dr`avi ~lenki na Sovetot na Evropa }e ja prifatat Ramkovnata konvencija soglasno odredbite od ~lenot 27.

2. Za sekoja dr`ava ~lenka koja podocna }e ja prifati Ramkovnata konvencija, taa }e stapi na sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca od denot na deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

^len 29

1. Po stapuvaweto na sila na ovaa Ramkovna konvencija i po konsultaciite so Dogovornite dr`avi, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa }e mo`e, so odluka donesena so mnozinstvo glasovi predvidena vo ~lenot 20.g od Statutot na Sovetot na Evropa, da ja pokani sekoja druga dr`ava {to ne e ~lenka na Sovetot na Evropa da ja potpi{e ovaa Ramkovna konvencija soglasno odredbite od ~lenot 27, dokolku pokaneta da ja potpi{e, taa toa se u{te ne go storila, kako i sekoja druga dr`ava ne ~lenka.

2. Za sekoja dr`ava {to i pristapila, Ramkovna konvencija }e stapi na sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca smetano od denot na deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 30

1. Sekoja dr`ava, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, mo`e da gi navede teritorijata ili teritoriite za koi gi obezbeduva me|unarodnite odnosi na koi }e se primenuva ovaa Ramkovna konvencija.

2. Sekoja dr`ava, vo sekoj moment potoa, so izjava upatena do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, mo`e da ja pro{iri primenata na ovaa Ramkovna konvencija na sekoja druga teritorija navedena vo izjavata. Ramkovnata konvencija }e stapi na sila po odnos na taa teritorija prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseca od denot na koj Generalniot sekretar ja primil izjavata.

3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na dvata prethodni stava }e mo`e da bide povle~ena, po odnos na sekoja teritorija navedena vo taa izjava, so notifikacija dostavena do Generalniot sekretar. Povlekuvaweto }e stapi na sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci od denot na koj Generalniot sekretar ja primil notifikacijata.

^len 31

1. Sekoja Strana, vo sekoj moment, mo`e da se otka`e od ovaa Ramkovna konvencija dostavuvaj}i mu za toa notifkacija na Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Otka`uvaweto }e stapi na sila prviot den od mesecot po istekot na period od 6 meseci od denot na koj Generalniot sekretar ja primil notifikacijata.

^len 32

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki na Sovetot, drugite dr`avi potpisni~ki i sekoja dr`ava koja i pristapila na ovaa Ramkovna konvencija za:

a) sekoe potpi{uvawe;

b) deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe;

v) sekoj datum za stapuvawe na sila na ovaa Ramkovna konvencija soglasno nejzinite ~lenovi 28, 29 i 30;

g) sekoj drug akt, notifikacija ili soop{tenie vo vrska so ovaa Ramkovna konvencija.

Vrz osnova na {to, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, ja potpi{aa ovaa Ramkovna konvencija.

Vo Strazbur, 1 fevruari 1995, na francuski i angliski jazik, so toa {to obata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok {to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e i dostavi zaverena kopija na sekoja od dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i na sekoja dr`ava pokaneta da ja potpi{e ili da i pristapi na ovaa Ramkovna konvencija.

kontakt i sugestii na  webmaster@zic.gov.mk