Svetskata konferencija za ~ovekovi prava,

Zemaj}i predvid deka promoviraweto i za{titata na ~ovekovite prava pretstavuva prioritet na me|unarodnata zaednica i deka Konferencijata dava edinstvena mo`nost za sproveduvawe na seopfatna analiza na me|unarodniot sistem na ~ovekovi prava i na mehanizmot za za{tita na ~ovekovite prava, so cel da se zajakne i na toj na~in da se promovira pocelosno nabquduvawe na tie prava na praveden i uramnote`en na~in,

Priznavaj}i i potvrduvaj}i deka ~ovekovite prava proizleguvaat od dignitetot i vrednosta svojstveni na ~ovekot i deka ~ovekot pretstavuva centralen subjekt na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi i, posledovatelno, treba da bide glaven korisnik i aktivno da u~estvuva vo ostvaruvaweto na tie prava i slobodi,

 Potvrduvaj}i ja svojata opredelba kon celite i principite sodr`ani vo Povelbata na Obedinetite nacii i vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava,

Potvrduvaj}i ja opredelbata sodr`ana vo ~len 56 od Povelbata na Obedinetite nacii za prezemawe zaedni~ki i posebni merki, stavaj}i soodveten akcent vrz razvojot na efikasna me|unarodna sorabotka za realizirawe na celite navedeni vo ~len 55, vklu~uvaj}i go i univerzalniot respekt i po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi za site lu|e,

 Naglasuvaj}i ja odgovornosta na site zemji, vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii, za razvoj i pottiknuvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi za site lu|e bez ogled na rasata, polot, jazikot ili veroispovesta,

Povikuvaj}i se na Preambulata na Povelbata na Obedinetite nacii, posebno na opredelbata za reafirimawe na verbata vo osnovnite ~ovekovi prava, vo dignitetot i vrednosta na sekoj ~ovek i na ednakvite prava me|u ma`ite i `enite i me|u narodite, golemi i mali,

Povikuvaj}i se, isto taka, na re{enosta iska`ana vo Preambulata na Povelbata na Obedinetite nacii da se spasat idnite generacii od kanxite na vojnata, da se vospostavat uslovi pod koi pravdata i po~ituvaweto na obvrskite {to proizleguvaat od dogovorite i drugite izvori na me|unarodno pravo mo`e da se odr`uvaat, da se promovira socijalniot progres i podobri standardi na `ivot vo pogolema sloboda, da se praktivuva tolerancijata i dobrososedstvoto i da se primenuva me|unarodniot mehanizam za promovirawe na ekonomskiot i socijalniot napredok na site narodi,

Naglasuvaj}i deka Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, koja so~inuva eden zaedni~ki standard {to treba da go dostignat site narodi i nacii, e izvor na inspiracija i pretstavuva osnova za napredokot na Obedinetite nacii na poleto na postavuvawe standardi sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, posebno vo Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i vo Me|unarodniiot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava,

 Zemj}i gi predvid glavnite promeni {to se slu~uvaat na me|unarodnata scena i aspiraciite na site narodi za me|unaroden poredok vrz osnova na principite vtkaeni vo Povelbata na Obedinetite nacii, vklu~uvaj}i promovirawe i pottiknuvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi za site lu|e i po~ituvawe na principot na ednakvi prava i na samoopredeluvawe na narodite, mirot, demokratijata, pravdata, ednakvosta, vladeeweto na pravoto, pluralizam, razvoj, podobri standardi na `iveewe i solidarnost,

Dlaboko zagri`eni poradi razli~nite formi na diskriminacija i nasilstvo na koi `enite i ponatamu se izlo`eni niz celiot svet,

Priznavaj}i deka aktivnostite na Obedinetite nacii vo poleto na ~ovekovite prava treba da se racionaliziraat i zasilat so cel da se zacvrsti mehanizmot na Obeditetite nacii i da se unapredat celite na univerzalnoto po~ituvawe na me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava,

Zemja}i gi predvid deklaraciite usvoeni na trite regionalni sredbi vo Tunis, San Hos i Bangkok i pismenite prilozi na vladite i imaj}i gi predvid predlozite na me|uvladinite i nevladinite organizacii, kako i studiite izgotveni od strana na nezavisni eksperti za vreme na podgotovkite na Svetskata konferencija za ~ovekovi prava,

Pozdravuvaj}i ja 1993 kako Me|unarodna godina na svetskite avtohtoni narodi, kako reafirmacija na opredelbata na me|unarodnata zaednica da obezbedi u`ivawe na nivnite ~ovekovi prava i osnovni slobodi i po~ituvaj}i ja vrednosta i razli~nosta na nivnite kulturi i identiteti,

Priznavaj}i, isto taka, deka me|unarodnata zaednica treba da iznajde na~ini i sredstva za otstranuvawe na postojnite pre~ki i za ostvaruvawe na predizvicite za celosna realizacija na site ~ovekovi prava i za spre~uvawe na natamo{noto kr{ewe na ~ovekovite prava nasekade vo svetot {to e posledica od takvite pre~ki,

 Povikuvaj}i se na duhot na na{eto vreme i realnosta na na{eto vreme, koi povikuvaat site narodi vo svetot i site zemji-~lenki na Obedinetite nacii povtorno da se posvetat sebe si na globalnata zada~a za promovirawe i za{tita na site ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi za da se osiguri celosno i univerzalno u`ivawe na ovie prava,

Re{eni da prezemat ponatamo{ni novi merki vo ramkite na opredelbata na me|unarodnata zaednica so cel postignuvawe zna~itelen progres vo naporite za ~ovekovi prava so zgolemeni i postojani napori na me|unarodnata sorabotka i solidarnost,

Sve~eno ja donesuva Vienskata deklaracija i Programata za akcija.

I.

1. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja reafirmira sve~enata opredelba na site zemji za ispolnuvawe na svoite obvrski da go promoviraat univerzalnoto po~ituvawe, zapazuvawe i za{tita na site ~ovekovi prava i osnovnni slobodi za site lu|e vo soglasnsot so Povelbata na Obedinetite nacii, drugite instrumenti {to se odnesuvaat na ~ovekovite prava i so me|unarodnoto pravo. Univerzalnata priroda na ovie prava i slobodi e nesomnena.

 Vo ovaa ramka, zajaknuvaweto na me|unarodnata sorabotka vo oblasta na ~ovekovite prava e od su{tinsko zna~ewe za celosno postignuvawe na celite na Obedinetite nacii.

^ovekovite prava i osnovnite slobodi se prava, steknati so ra|awe na site ~ove~ki su{testva; nivnata za{tita i promovirawe pretstavuva prva odgovornost na vladite.

2. Site lu|e imaat pravo na samoopredeluvawe. Vrz osnova na toa pravo, tie slobodno go opredeluvaat svojot politi~ki status i slobodno go sproveduvaat svojot ekonomski, socijalen i kulturen razvoj.

 Zemaj}i ja predvid posebnata polo`ba na narodite pod kolonijalna ili pod drugi formi na stranska dominacija ili okupacija, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go priznava pravoto na narodite da prezemat sekakvo legitimno dejstvo vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii za realizirawe na neotu|ivoto pravo na samopredeluvawe. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava smeta deka uskratuvaweto na pravoto na samoopredeluvawe pretstavuva prekr{uvawe na ~ovekovite prava i ja naglasuva va`nosta od efikasno ostvaruvawe na toa pravo.

Vo soglasnost so Deklaracijata za principite na me|unarodnoto pravo za prijatelskite odnosi i sorabotka me|u dr`avite vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii, ova nema da se sfati kako davawe soglasnost ili pottiknuvawe na kakvo i da e dejstvo koe bi go raspar~ilo ili vlo{ilo, celosno ili delumno, teritorijalniot integritet ili politi~kata celina na suverenite i nezavisnite zemji {to se odnesuvaat vo soglasnost so principite za ednakvi prava i samopredeluvawe na narodite i na toj na~in imaat vlada koja go pretstavuva celiot narod {to pripa|a na teritorijata bez nikakva distinkcija.

3. Treba da se prezemat efikasni me|unarodni merki za garantirawe i monitoring na implementacijata na standardite za ~ovekovi prava {to se odnesuvaat na narodite pod stranska okupacija i da se obezbedi efikasna pravna za{tita protiv kr{eweto na ~ovekovite prava vo soglasnost so normite za ~ovekovi prava i so me|unarodnoto pravo, posebno @enevskata konvencija za za{tita na civilite vo vreme na vojna od 14 avgust 1949 i drugi va`e~ki normi na humanitarnoto pravo.

4. Promoviraweto i za{titata na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi mora da se smetaat za prioritetna cel na Obedinetite nacii vo soglasnost so nivnite celi i principi, posebno so celta na me|unarodna sorabotka. Vo ramkite na ovie celi i principi, promoviraweto i za{titata na site ~ovekovi prava e legitimna gri`a na me|unarodnata zaednica. Telata i specijaliziranite agnecii povrzani so ~ovekovite prava treba, spored toa, ponatamu da ja zacvrstuvaat koordiniranosta na svoite aktivnosti vrz osnova na konzistentna i objektivna primena na me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava.

5. Site ~ovekovi prava se univerzalni, nedellivi, me|uzavisni i me|usebno povrzani. Me|unarodnata zaednica mora ovie prava da gi tretira globalno na praveden i ist na~in, ravnopravno i so ista va`nost. Iako zna~eweto na nacionalnite i regionalnite posebnosti i razli~nata istoriska, kulturna i religiozna zadnina mora da se imaat predvid, dol`nost na dr`avite, bez razlika na svojot politi~ki, ekonomski i kulturen sistem, e da gi promoviraat i {titat site ~ovekovi prava i osnovni slobodi.

6. Naporite na sistemot na Obedinetite nacii kon univerzalno po~ituvawe i zapazuvawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi za site lu|e, pridonesuvaat kon stabilnosta i blagosostojbata, neophodni za miroqubivi i prijatelski odnosi me|u narodite i kon podobri uslovi za mir i bezbednost, kako i socijalen i ekonomski razvoj vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii.

7. Procesite na promovirawe i za{tita na ~ovekovite prava treba da se sproveduvaat vo soglasnost so celite i principite na Povelbata na Obedinetite nacii i me|unarodnoto pravo.

8. Demokratijata, razvojot i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi se me|uzavisni i me|usebno se nadopolnuvaat. Demokratijata se temeli vrz slobodno izrazenata volja na narodot da gi opredeli svoite sopstveni politi~ki, ekonomski, socijalni i kulturni sistemi i negovo celosno u~estvo vo site aspekti na `ivotot. Vo kontekst na gorenavedenoto, promoviraweto na za{titata na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na site dr`avni i me|unarodni nivoa treba da bidat univerzalni i sproveduvani bez nikakvi uslovi. Me|unarodnata zaednica treba da go poddr`i zajaknuvaweto i promoviraweto na demokratijata, razvojot i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi vo celiot svet.

 9. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava povtorno potvrduva deka najnerazvienite zemji {to se opredeleni za procesot na demokratizacija i ekonomski reformi, glavno od Afrika, treba da bidat poddr`ani od strana na me|unarodnata zaednica za da uspeat vo svojata tranzicija kon demokratija i ekonomski razvoj.

10. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go reafirmira pravoto na razvoj, utvrdeno vo Deklaracijata za pravoto na razvoj, kako univerzalno i neotu|ivo pravo i kako integralen del na osnovnite ~ovekovi prava.

Kako {to e ka`ano vo Deklaracijata za pravoto na razvoj, ~ovekot e centralen subjekt na razvojot.

Iako razvojot go olesnuva u`ivaweto na site ~ovekovi prava, nerazvienosta ne mo`e da se naveduva kako opravduvawe za uskratuvaweto na me|unarodno priznatite ~ovekovi prava.

Dr`avite treba da sorabotuvaat edna so druga za da obezbedat razvoj i otstranuvawe na pre~kite za razvojot. Me|unarodnata zaednica treba da promovira efikasna me|unarodna sorabotka za realizirawe na pravoto na razvoj i za eliminirawe na pre~kite za razvojot.

Traen progres kon implementacijata na pravoto na razvoj bara efikasna razvojna politika na nacionalno nivo, kako i ramnomerni ekonomski odnosi i povolno ekonomsko opkru`uvawe na me|unarodno nivo.

11. Pravoto na razvoj treba da bide taka ispolneto za pravedno zadovoluvawe na barawata na sega{nite i idnite generacii za razvoj i za za{tita na okolinata. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava priznava deka nedozvolenoto skladirawe na toksi~ni i {tetni supstanci i otpadoci potencijalno pretstavuva seriozna zakana po se~ij `ivot i zdravje.

Sledstveno na toa, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site zemji da gi usvojat i striktno da gi primenuvaat postoe~kite konvencii za skladirawe na toksi~ni i {tetni proizvodi i otpadni materijali i da sorabotuvaat vo spre~uvawe na nedozvolenoto odlagawe.

Sekoj ima pravo da u`iva vo prednostite na napredokot na naukata i nivnata primena. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava istaknuva deka napredokot vo opredeleni oblasti, glavno vo biomedicinata i naukata za `ivotot, kako i vo informativnata tehnologija, potencijalno mo`e da ima sprotivni posledici po integritetot, dignitetot i ~ovekovite prava na poedincite i povikuva na me|unarodna sorabota da se obezbedi deka ~ovekovite prava i dignitetot celosno se po~ituvani vo ovaa oblast od univerzalno zna~ewe.

 12. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja povikuva me|unarodnata zaednica da stori se {to mo`e za namaluvawe na nadvore{niot dolg na zemjite vo razvoj so cel da gi nadopolnat naporite na vladite na ovie zemji da postignat celosno ostvaruvawe na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava na svoite narodi.

13. Postoi potreba za dr`avite i me|unarodnite organizacii, vo sorabotka so nevladinite organizacii, za sozdavawe povolni uslovi na dr`aven, regionalen i me|unaroden plan da se osiguri celosno i efikasno u`ivawe na ~ovekovite prava. Dr`avite treba da gi otstranat site povredi na ~ovekovite prava i pri~inite za toa, kako i site pre~ki {to stojat na patot kon u`ivaweto na ovie prava.

14. Postoeweto na {irokorasprostranetata ekstremna siroma{tija go spre~uva celosnoto i efikasno u`ivawe na ~ovekovite prava; nejzinoto neposredno ubla`uvawe i eventualno eliminirawe mora da ostane visok prioritet na me|unarodnata zaednica.

15. Po~ituvaweto na ~ovekovite prava i na osnovnite slobodi bez kakva i da e diskriminacija pretstavuva fundamentalno pravilo na me|unarodnoto pravo za ~ovekovi prava. Brzoto i seopfatno eliminirawe na site formi na rasizam i rasna diskriminacija, ksenofobija i sli~na netolerancija e prioritetna zada~a na me|unarodnata zaednica. Vladite treba da prezemat efikasni merki za spre~uvawe i za borba protiv niv. Se ohrabruvaat grupite, instituciite, me|uvladinite i nevladinite organizacii i poedinci da gi intenziviraat svoite napori za sorabotka i koordinirawe na svoite aktivnosti protiv ovie zla.

16. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go pozdravuva postignatiot napredok vo is~eznuvaweto na aparthejdot i ja povikuva me|unarodnata zaednica i sistemot na Obedinetite nacii da pomognat vo ovoj proces.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka gi osuduva kontinuiranite akti na nasilstvo naso~eni kon minirawe na potrebata kon mirno is~eznuvawe na aparthejdot.

17. Aktite, metodite i primenata na terorizam vo site negovi formi i manifestacii, kako i negovot povrzuvawe vo nekoi zemji so rasturaweto na droga se aktivnosti naso~eni kon destrukcija na ~ovekovite prava, osnovnite slobodi i demokratijata, zakanuvaj}i se po teritorijalniot integritet, bezbednost na dr`avite i destabilizaraj}i gi legitmno konstituiranite vladi. Me|unarodnata zaednica treba da gi prezeme neophodnite merki za zajknuvawe na sorabotkata za da go spre~i i suzbie terorizmot.

18. ^ovekovite prava na `enite i na devoj~iwata se neotu|iv, integralen i nedeliv del od univerzalnite ~ovekovi prava. Celosnoto i ednakvoto u~estvo na `enite vo politi~kiot, gra|anskiot, ekonomskiot, socijalniot i kulturniot `ivot na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo i iskorenuvawe na site formi na diskriminacija vo odnos na polot se prioritetni celi na me|unarodnata zaednica.

Nasilstvoto vrz osnova na polot i site formi na seksualno maltretirawe i eksploatacija, vklu~uvaj}i gi onie {to proizleguvaat od kulturnite predrasudi i me|unarodnata trgovija, se nekompatabilni so dignitetot i vrednosta na ~ovekot i mora da bidat eliminirani. Ova mo`e da se postigne so pomo{ na zakonski merki i preku nacionalna akcija i me|unarodna sorabotka vo oblastite kako {to se ekonomskiot i socijalniot razvoj, obrazovanieto, sigurno maj~instvo, zdravstvena za{tita i socijalna pomo{.

^ovekovite prava na `enite treba da bidat integralen del na aktivnostite na Obedinetite nacii vo vrska so ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i promovirawe na site instrumenti na ~ovekovite prava za `enite.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi pottiknuva vladite, instituciite, me|uvladinite i nevladinite organizacii da gi intenziviraat svoite napori za za{tita i promovirawe na ~ovekovite prava na `enite i devoj~iwata.

19. Zemaj}i ja predvid va`nosta na promoviraweto i za{titata na pravata na pripadnicite na malcinstvata i pridonesot na vakvoto promovirawe i za{tita kon politi~kata i socijalnata stabilnost na zemjite vo koi `iveat vakvite pripadnici,

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja reafirmira obvrskata na zemjite da obezbedat pripadnicite na malcinstavata da mo`at celosno i efikasno da gi u`ivaat site ~ovekovi prava i osnovni slobodi bez kakva i da e diskriminacija i potpolno ramnopravno pred zakonot vo soglasnost so Deklaracijata za pravata na pripadnicite na nacionalnite ili etni~kite, religiozni i jazi~ni malcinstva.

Pripadnicite na malcinstvata imaat pravo na svoja kultura, pravo da ja praktikuvaat i ispoveduvaat svojata religija i da go koristat svojot jazik javno i privatno, slobodno i bez me{awe ili kakva i da e forma na diskriminacija.

20. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go priznava vrodeniot dignitet i edinstveniot pridones na avtohtonite narodi kon razvojot i pluralitetot na op{testvoto i ja naglasuva opredelbata na me|unarodnata zaednica za ekonomska, socijalna i kulturna blagosostojba i u`ivawe vo plodovite na odr`liviot razvoj. Dr`avite treba da osigurat celosno i slobodno u~estvo na avtohtonite narodi vo site aspekti na op{testvoto, posebno vo oblastite {to se odnesuvaat na niv. Imaj}i ja predvid va`nosta od unapreduvaweto i za{titata na pravata na avtohtonite narodi i pridonesot od vakvoto promovirawe i za{tita za politi~kata i socijalnata stabilnost na dr`avite vo koi ovie narodi `iveat, Dr`avite treba, vo soglasnost so me|unarodnoto pravo, da prezemat konkretni pozitivni merki za da obezbedat po~ituvawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na avtohtonite narodi vrz osnova na ramnopravnost, nediskriminacija i da gi priznaat vrednosta i raznolikosta na nivniot razli~en identitet, kultura i op{testvena organizacija.

21. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, pozdravuvaj}i ja brzata ratifikacija na Konvencijata za pravata na deteto od strana na golem broj zemji i istaknuvaj}i go priznavaweto na ~ovekovite prava na decata vo Svetskata deklaracija za opstanok, za{tita i za razvoj na decata i vo Akcioniot plan usvoen od Svetskiot samit za decata, zagovara univerzalna ratifikacija na Konvencijata do 1995 i nejzina efikasna implementacija od strana na zemjite-~lenki preku usvojuvawe na seta neophodna legislativa, administrativni i drugi merki i maksimalno raspredeluvawe na raspolo`ivite resursi. Vo site akcii vo odnos na decata, nediskriminacijata i najdobriot interes na decata treba da bidat primarni vo razmisluvawata, a na stavovite na decata da im se dade zaslu`eno vnimanie. Treba da se zajaknat nacionalnite i me|unarodnite mehanizmi i programi za odbrana i za{tita na decata, posebno `enskite deca, napu{tenite deca, bezdomnite deca, ekonomsko i seksualno eksploatiranite deca, vklu~uvaj}i detska pornografija, detska prostucija ili proda`ba na organi, deca `rtvi na bolest vklu~uvaj}i i steknat sindrom na namalen imunitet, begalci i raseleni deca, deca vo pritvor, deca vo vooru`eni konflikti, kako i deca `rtvi na glad i su{a i drugi vonredni sostojbi. Treba da se unapredi me|unarodnata sorabotka i solidarnost za da se poddr`i implementacijata na Konvencijata, a pravata na decata treba da bidat prioritet vo akcijata za ~ovekovi prava vo sistemot na Obedinetite nacii.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, isto taka, naglasuva deka za celosen i harmoni~en razvoj na svojata li~nost, deteto treba da raste vo semejstvo koe, soodvetno, zaslu`uva po{iroka za{tita.

22. Posebno vnimanie treba da se posveti so cel da se osiguri nediskriminacija i podednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi od strana na hendikepiranite lica, vklu~uvaj}i i nivno aktivno u~estvo vo site aspekti na op{testvoto.

23. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava povtoruva deka sekoe lice, bez razlika na rasata na koja pripa|a, ima pravo da bara i dobie, vo drugi zemji, azil poradi progonstvo, kako i na pravoto na vra}awe vo sopstvenata zemja. Vo toj pogled, Konferencijata go naglasuva zna~eweto na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, na Konvencijata od 1951 vo vrska so statusot na begalcite, so nejziniot Protokol od 1967 i regionalnite instrumenti. Konferencijata ja izrazuva svojata blagodarnost kon dr`avite koi prodol`uvaat da prifa}aat golem broj begalci na svoite teritoriii i na Kancelarijata na Visokot komesar za begalci na Obedinetite nacii za negovata posvetenost kon svojata zada~a. Taa, isto taka, ja izrazuva svojata blagodarnost kon Agencijata na Obedinetite nacii za pomo{ na palestinski begalci na Bliskiot Istok.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava priznava deka golemite prekr{uvawa na ~ovekovite prava, opfateni vo vooru`enite konflikti, spa|aat me|u slo`enite i pove}ekratni faktori koi vodat kon raseluvawe na narodite.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prifa}a deka, zemaj}i ja predvid globalnata kriza na begalci vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii, relevantnite me|unarodni instrumenti i me|unarodnata solidarnost i vo duhot na spodeluvawe na bremeto, potreben e eden seopfaten priod od strana na me|unarodnata zaednica vo koordinacija i sorabotka so zasegnatite zemji i relevantnite organizacii, imaj}i go predvid mandatot na Visokiot komesar za begalci na Obedinetite nacii. Ova treba da opfati razvoj na strategii za re{avawe na pri~inite i efektite od dvi`ewata na begalci i drugi raseleni lica, zajaknuvawe na podgotvenosta za itni situacii i mehanizmi za reagirawe, obezbeduvawe na efikasna za{tita i pomo{, imaj}i gi predvid posebnite barawa na `enite i decata, kako i postignuvawe na trajni re{enija, glavno preku prioritetno re{enie na dostoinstvena i bezbedna dobrovolna repatrijacija, vklu~uvaj}i re{enija kako onie usvoeni od strana na me|unarodnite konferencii za begalci. Svetskata konferencija za ~ovekovi ava ja naglasuva odngovornosta na dr`avite, posebno na onie od koi poteknuvaat begalcite.

Vo vrska so seopfatniot priod, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja naglasuva va`nosta od posvetuvawe posebno vnimanie i iznao|awe trajni re{enija za pra{awata povrzani so interno raselenite lica i nivnoto dobrovolno i bezbedno vra}awe i rehabilitacija, vklu~uvaj}i gi i me|uvladinite i humanitarni organizacii

Vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii i so principite na humanitarnoto pravo, Svetskata konferencijta za ~ovekovi prava natamu ja naglasuva va`nosta i potrebata od humanitarna pomo{ na `rtvite od site vidovi prirodni katastrofi i katastrofi predizvikani od ~ovekot.

24. Golemo vnimanie mora da se posveti na promoviraweto i za{titata na ~ovekovite prava na lica {to pripa|aat na grupi {to se smetaat za ranlivi, vklu~uvaj}i i rabotnici-migranti, na eliminiraweto na site formi na diskriminacija prema niv i na zajaknuvawe i poefikasno implementirawe na postoe~kite instrumenti za ~ovekovi prava. Dr`avite imaat obvrska da kreiraat i odr`uvaat soodvetni merki na nacionalno nivo, posebno vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i socijalnata pomo{, za promovirawe i za{tita na pravata na lica vo ranlivite sektori i da obezbedat nivno u~estvo vo iznao|aweto re{enija za nivnite problemi.

25. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka ekstremnata siroma{tija i isklu~uvaweto od op{testveniot `ivot pretstavuvaat povreda na ~ovekoviot dignitet i deka se potrebni itni merki za podobro zapoznavawe na ekstremnata siroma{tija i pri~inite za nejzinata pojava, vklu~uvaj}i gi onie povrzani so problemite na razvojot, so cel da se promoviraat ~ovekovite prava na najsiroma{nite i da se stavi kraj na ekstremnata siroma{tija i isklu~uvaweto od op{testveniot `ivot, i da se promovira u`ivaweto na plodovite od socijalniot napredok. Od isklu~itelno zna~ewe e dr`avite da go neguvaat u~estvoto na najsiroma{nite vo procesite na donesuvawe na odluki od strana na zaednicata vo koja tie `iveat, da gi promoviraat ~ovekovite prava i naporite za borba protiv ekstremnata siroma{tija.

 26. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go pozdravuva postignatiot progres vo kodifikacijata na instrumentite za ~ovekovi prava, {to pretstavuva dinami~en i evolutiven proces i apelira za ratifikacija na dogovorite za ~ovekovi prava. Site dr`avi se pottiknuvaat da im pristapat na ovie me|unarodni instrumenti; site dr`avi se pottiknuvaat da izbegnuvaat, kolku {to e mo`no pove}e, stavawe rezervi.

27. Sekoja dr`ava treba da obezbedi efikasna ramka na pravni lekovi za otstranuvawe na povredite i kr{ewata na ~ovekovite prava. Pravosudstvoto, vklu~uvaj}i gi i agenciite za primenuvawe na zakonite i obvinitelstvata i, osobeno, nezavisnata sudska i pravna profesija vo celosna usoglasenost so va`e~kite standardi sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovite prava, se od ogromno zna~ewe za celosna i nediskriminatorska realizacija na ~ovekovite prava i se neophodni za procesite na demokratija i oddr`liv razvoj. Vo ovoj kontekst, instituciite {to se zanimavaat so sproveduvawe na pravdata treba da bidat soodvetno finansirani, a me|unarodnata zaednica treba da obezbedi zgolemena tehni~ka i finansiska pomo{. Dol`nost e na Obedinetite nacii da gi koristat specijalnite programi na sovetodavnite uslugi, vrz prioritetna osnova, zaradi postignuvawe na posilno i nezavisno sproveduvawe na pravdata.

28. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja iska`uva svojata v~udonevidenost od masovnoto kr{ewe na ~ovekovite prava osobeno vo forma na genocid, "etni~ko ~istewe" i sitematsko siluvawe na `enite vo voeni sostojbi, sozdavawe na masoven egzodus na begalci i raseleni lica. Ostro osuduvaj}i gi vakvite u`asni postapki, Konferencijata go povtoruva povikot storitelite na vakvite zlostorstva da bidat kazneti, a vakvite postapki vedna{ da bidat zapreni.

 29. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava iska`uva dlaboka zagri`enost poradi kontinuiranoto kr{ewe na ~ovekovite prava vo site delovi na svetot pri {to se zanemaruvaat standardite sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava i me|unarodnoto humanitarno pravo i poradi nedostatokot na dovolni i efikasni pravni lekovi za `rtvite.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava e dlaboko zagri`ena poradi kr{eweto na ~ovekovite prava vo tekot na oru`enite konflikti nad civilnoto naselenie, osobeno `enite, decata, postarite lica i hendikepiranite. Zatoa Konferencijata gi povikuva dr`avite i site strani vo oru`enite konflikti striktno da go po~ituvaat me|unarodnoto humanitarno pravo, formulirano vo @enevskite konvencii od 1949 g. i drugite pravila i principi na me|unarodnoto pravo, kako i minimalnite standardi za za{tita na ~ovekovite prava navedeni vo me|unarodnite konvencii.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go reafirmira pravoto na `rtvite da im bide dadena pomo{ od strana na humanitarnite organizacii, utvrdeno vo @enevskite konvencii od 1949 g. i vo drugite relevantni instrumenti na me|unarodnoto pravo i povikuva na bezbeden i navremen pristap kon vakvata pomo{.

 30. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, isto taka ja izrazuva svojata zgrozenost i osuda poradi golemite i sistematski prekr{uvawa na pravata i poradi sostojbite koi pretstavuvaat seriozna pre~ka za celosno u`ivawe na site ~ovekovi prava, a koi i ponatamu se slu~uvaat vo razli~nite delovi na svetot. Vakvite prekr{uvawa i pre~ki vklu~uvaat tortura i grubo, nehumano i degradira~ko odnesuvawe ili kaznuvawe, egzekucii po itna postapka i proizvolni ekzekucii, is~eznuvawa, proizvolno pritvorawe, site formi na rasizam, rasna diskriminacija i aparthejd, stranska okupacija i dominacija, ksenofobija, siroma{tvo, glad i drugi osporuvawa na ekonomski, socijalni i kulturni prava, religiozna netolerancija, terorizam, diskriminacija protiv `enite i nedostatok na vladeewe na pravoto.

 31. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva dr`avite da se vozdr`at od kakva i da e ednostrana merka {to ne e vo soglasnost so me|unarodnoto pravo i so Povelbata na Obedinetite nacii koja sozdava pre~ki za trgovskite odnosi me|u dr`avite i go popre~uva celosnoto realizirawe na ~ovekovite prava formulirani vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, posebno pravoto na sekoe lice na `ivoten standard soodveten za negovoto zdravje i blagosostojba, vklu~uvaj}i hrana i medicinska za{tita, smestuvawe i neophodnite socijalni uslugi. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka hranata ne treba da se koristi kako sredstvo za politi~ki pritisok.

32. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava povtorno ja potvrduva va`nosta da se obezbedi univerzalnost, objektivnost i neselektivnost pri razgleduvawena pra{awata za ~ovekovi prava.

33. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka dr`avite se obvrzani, kako {to e predvideno vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava i vo drugite me|unarodni instrumenti za ~ovekovi prava, da obezbedat obrazovanieto da e naso~eno kon zajaknuvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go naglasuva zna~eweto od inkorporirawe na predmetot "edukativni programi za ~ovekovi prava" i gi povikuva dr`avite da go storat toa. Obrazovanieto treba da gi promovira razbiraweto, tolerancijata, mirot i prijatelskite odnosi me|u narodite i site rasni ili religiozni grupi i da go pottiknuva razvojot na aktivnosti na Obedinetite nacii vo naporite za ispolnuvawe na ovie celi. Spored toa, edukacijata za ~ovekovi prava i diseminacijata na pravilni i soodvetni informacii, teoretski i prakti~no, imaat va`na uloga vo promoviraweto i po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo odnos na site poedin bez razlika na rasata, polot, jazikot ili religijata i ova treba da se integrira vo obrazovnata politika na nacionalen i na me|unaroden plan. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava istaknuva deka ograni~uvaweto na finanasiski sredstva i institucionalnata nesoodvetnost mo`e da bidat pre~ki za neposrednata realizacija na ovie celi.

34. Treba da se vlo`at zgolemeni napori da im se pomogne na zemjite koi baraat sozdavawe na uslovi vo koi sekoj poedinec mo`e da gi u`iva univerzalnite prava i fundamentalni slobodi. Vladite, sistemot na Obedinetite nacii, kako i drugite multilateralni organizacii se pottiknuvaat zna~itelno da gi zgolemat sredstvata {to se dodeluvaat na programi naso~eni kon vospostavuvawe i zajknuvawe na nacionalnata legislativa, nacionalnite institucii i srodni infrastrukturi koi go potvrduvaat vladeeweto na pravoto i demokratijata, izborna pomo{, svesnost za ~ovekovite prava preku obuka, nastava i obrazovanie, preku u~estvoto na javnosta i gra|anskoto op{testvo.

Programite za sovetodavni uslugi i tehni~ka sorabotka na Centarot za ~ovekovi prava treba da se zajaknat, kako i da se napravat poefikasni i transparentni i na toj na~in da stanat glaven pridones kon podoburvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava. Se povikuvaat dr`avite da gi zgolemat svoite pridonesi kon ovie programi preku dodeluvawe na pogolemi sredstva od redovniot buxet na Obedinetite nacii i preku dobrovolni prilozi.

35. Celosno i efikasno implementirawe na aktivnostite na Obedinetite nacii za promovirawe i za{tita na ~ovekovite prava mora da ja reflektira golemata va`nost {to im se dava na ~ovekovite prava so Povelbata na Obedinetite nacii i so barawata na aktivnostite na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava, spored mandatot na dr`avite-~lenki. Za ovaa cel, aktivnostite na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava treba da bidat obezbedeni so pogolemi finansiski sredstva.

36. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potvrduva va`nosta i konstruktivnata uloga na nacionalnite institucii za unapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava, posebno vo nivnata sovetodavna funkcija kon nadle`nite organi, nivnata uloga vo otstranuvaweto na povredite na ~ovekovite prava, vo diseminacijata na informaciite za ~ovekovi prava i vo edukacijata za ~ovekovi prava.

 Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go pottiknuva osnovaweto i zajaknuvaweto na nacionalnite institucii, imaj}i gi predvid "Principite vo vrska so statusot na nacionalnite institucii" i prifa}a deka sekoja dr`ava treba da si izbere ramka koja najdobro }e odgovara na nejzinite posebni barawa na nacionalno nivo.

37. Regionalnite spogodbi igraat osnovna uloga vo promoviraweto i za{titata na ~ovekovite prava. Tie treba da gi zasilat univerzalnite standardi za ~ovekovi prava sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, i nivnata za{tita. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi potkrepuva tekovnite napori za zajaknuvawe na ovie spogodbi i za zgolemuvawe na nivnata efikasnost, istovremeno naglasuvaj}i ja va`nosta od sorabotka so aktivnostite na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava.

Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja povtoruva potrebata da se razgleda mo`nosta za osnovawe na regionalni i subregionalni spogodbi za unapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava onamu kade tie seu{te ne postojat.

38. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potvrduva va`nata uloga na nevladinite organizacii vo promoviraweto na site ~ovekovi prava i humanitarnite aktivnosti na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go ceni svojot pridones kon zgolemuvawe na javnata svest za pra{awata za ~ovekovite prava, za sproveduvawe na obrazovanieto, obukata i istra`uvaweto vo ovaa oblast i kon promoviraweto i za{titata na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi. Istovremeno so potvrduva deka primarnata odgovornost za postavuvawe na standardi e na samite dr`avi. Konferencijata, isto taka, go ceni pridonesot na nevladinite organizacii kon ovoj proces. Vo toj kontekst, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja naglasuva va`nosta od kontinuiraniot dijalog i sorabotka me|u vladite i nevladinite organizacii. Nevladinite organizacii i nivnite ~lenki iskreno i vistinski vklu~eni vo oblasta na ~ovekovi prava treba da gi u`ivaat pravata i slobodite priznati vo Univerzalnata deklaracija za ~ovovi prava i da ja u`ivaat za{titata na nacionalnoto pravo. Ovie prava i slobodi ne mo`e da se primenuvaat vo sprotivnost so celite i principite na Obedinetite nacii. Nevladinite organizacii treba da bidat slobodni vo izvr{uvaweto na svoite aktivnosti za ~ovekovi prava, bez me{awe, vo ramkite na nacionalnoto pravo i Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava.

39. Naglasuvaj}i ja va`nosta od objektivno, odgovorno i nepristrasno informirawe za humanitarnite pra{awa i za ~ovekovite prava, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja pottiknuva zgolemenata involviranost na mediumite, na koi treba da im bide zagarantirana slobodata i za{titata vo ramkite na nacionalnoto pravo.

II.

A. Zgolemena koordinacija za ~ovekovi prava vo sistemot

 na Obedinetite nacii

1. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva zgolemena koordiniranost vo poddr{kata na ~ovekovite prava i funadmentalnite slobodi vo ramkite na sitemot na Obedinetite nacii. Za taa cel, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi pottiknuva telata na Obedinetite nacii i specijaliziranite agencii ~ii aktivnosti se odnesuvaat na ~ovekovite prava da sorabotuvaat so cel zajaknuvawe, racionalizacija i usoglasuvawe na svoite aktivnosti, imaj}i ja predvid potrebata da se izbegne neophodnoto duplirawe. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, isto taka, mu prepora~uva na Generalniot sekretar, slu`benicite na visoko nivo vo relevantnite tela na Obedinetite nacii i vo specijaliziranite agencii na svoite godi{ni sredbi, osven koordinirawe na svoite aktivnosti, da izvr{at procenka na vlijanieto na nivnite strategii i politika vrz u`ivaweto na ~ovekovite prava.

2. Natamu, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva regionalnite organizacii i eminentni me|unarodni i regionalni finansiski i razvojni institucii, isto taka, da izvr{at procenka na vlijanieto na svojata politika i programite vrz u`ivaweto na ~ovekovite prava.

3. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka relevantnite specijalizirani agencii i tela i institucii na sistemot na Obedinetite nacii, kako i drugi relevantni me|uvladini organizacii ~ii aktivnosti se odnesuvaat na ~ovekovite prava, imaat vitalna uloga vo formuliraweto, promoviraweto i implementiraweto na standardite za ~ovekovi prava, vo ramkite na nivnite mandati, i tie treba da go zemat vo predvid ishodot od Svetskata konferencija za ~ovekovi prava vo delot na nivnata nadle`nost.

4. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava silno prepora~uva da se napravat napori za pottiknuvawe i olesnuvawe na ratifikacijata i pristapot ili sukcesijata na me|unarodnite dogovori i protokoli za ~ovekovi prava usvoeni vo ramkite na sistemot na Obedinetite nacii so cel da bidat univerzalno prifateni. Generalniot sekretar, vo konsultacija so telata od dogovorite, treba da razgleda otvorawe na dijalog so dr`avite koi ne im pristapile na ovie dogovori za ~ovekovi prava so cel da se utvrdat pre~kite i da se baraat na~ini za nivno nadminuvawe.

5. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi pottiknuva dr`avite da go ograni~at nivoto na site rezervi {to tie gi podnele kon me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, da gi formuliraat site rezervi kolku {to e mo`no poprecizno i koncizno, da proverat niedna od niv da ne e nekompatibilna so celite na relevantniot dogovor i redovno da vr{at pregled na site rezervi so cel istite da gi povle~at.

6. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, prifa}aj}i ja potrebata da odr`uva konzistentnost so visokiot kvalitet na postoe~kite me|unarodni standardi i da izbegne proliferacija na instrumentite za ~ovekovi prava, gi potvrduva nasokite vo vrska so elaboracijata na novite me|unarodni instrumenti sodr`ani vo Rezolucijata 41/120 od 4 dekemvri na Generalnoto sobranie i gi povikuva telata na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava pri razgleduvawe na elaboracijata na novite me|unrodni standardi da gi imaat vo predvid ovie nasoki, da se konsultiraat so organite vospostaveni so dogovorite za ~ovekovi prava za potrebata od izgotvuvawe nacrt na novi standardi i da baraat od Sekretarijatot da vr{i tehni~ki pregledi na predlo`enite novi instrumenti.

 7. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva slu`benicite za ~ovekovi prava da bidat nazna~eni, ako i koga }e bide potrebno, vo regionalnite kancelarii na Organizacijata na Obedinetite nacii so cel disemincija na informacii i obuka i druga tehni~ka pomo{ vo poleto na ~ovekovite prava po barawe na zainteresiranite zemji-~lenki. Treba da se organizira obuka za ~ovekovi prava na me|unarodnite dr`avni slu`benici koi rabotat na ~ovekovite prava.

8. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja pozdravuva itnata sednica na Komisijata za ~ovekovi prava kako pozitivna inicijativa, kako i potrebata relevantnite organi na sistemot na Obedinetite nacii da razgledaat i drugi pati{ta kako odgovor na akutnite prekr{uvawa na ~ovekovite prava.

 Sredstva

9. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, zagri`ena poradi zgolemeniot disparitet me|u aktivnostite na Centarot za ~ovekovi prava i humanitarnite, finansiskite i drugi sredstva {to se na raspolagawe za sproveduvawe na ovie aktivnosti, a imaj}i gi predvid sredstvata {to se potrebni za drugite relevantni programi na Obedinetite nacii, bara od Generalniot sekretar i od Generalnoto sobranie da prezemat neposredni merki za zna~itelno zgolemuvawe na sredstvata za programata za ~ovekovi prava od postoe~kite i idnite redovni buxeti na Obedinetite nacii i da prezemat itni merki za zgolemuvawe na ekstrabuxetski sredstva.

 10. Vo ramkite na ova, zgolemen del od redovniot buxet treba da se dodeli direktno na Centarot za ~ovekovi prava za da se pokrijat negovite tro{oci i site drugi tro{oci na tovar na Centarot za ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i gi i onie povrzani so organite na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava. Dobrovolnoto finansirawe na aktivnostite za tehni~kita sorabotka na Centarot treba da go zajaknat ovoj zgolemen buxet; Svetskata konferencija za ~ovekovi prava povikuva na velikodu{ni pridonesi kon postoe~kite fondovi.

11. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava bara od Generalniot sekretar i od Generalnoto sobranie da obezbedat dovolno humanitarni, finansiski i drugi sredstva za Centarot za ~ovekovi prava za da mo`e efikasno i brzo da gi sproveduva svoite aktivnosti.

12. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, istaknuvaj}i ja potrebata da se obezbedi raspolo`ivost na humanitarni i finansiski sredstva za sproveduvawe na aktivnostite vo vrska so ~ovekovite prava spored mandatot na me|uvladinite tela, bara od Generalniot sekretar, vo soglasnost so ~len 101 od Povelbata na Obedinetite nacii i od zemjite-~lenki da usvojat eden koherenten pristap so cel da se obezbedi sredstvata, {to odgovaraat na zgolemenite mandati, da mu bidat dodeleni na Sekretarijatot. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go pokanuva Generalniot sekretar da razgleda dali prilagoduvawata kon procedurite vo programskiot buxetski ciklus se neophodni ili korisni za obezbeduvawe na navremeno i efikasno implementirawe na aktivnostie za ~ovekovi prava spored mandatot na zemjite-~lenki.

Centar za ~ovekovi prava

13. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja naglasuva va`nosta od zajaknuvawe na Centarot na ON za ~ovekovi prava.

14. Centarot za ~ovekovi prava treba da ima va`na uloga vo koordinirawe na sistemsko vnimanie za ~ovekovite prava. Centralnata uloga na Centarot mo`e najdobro da se realizira ako mu se ovozmo`i celosno da sorabotuva so drugite tela i organi na ON. Koordinatornata uloga na Centarot za ~ovekovi prava, isto taka, implicira zajaknuvawe na kancelarijata na Centarot za ~ovekovi prava vo Wujork.

15. Centarot za ~ovekovi prava treba da bide opremen so adekvaten sistem na izvestuva~i, po temi i zemji, eksperti, rabotni grupi i dogovorni tela. Prosleduvaweto na preporakite treba da stane prioritetna rabota za Komisijata za ~ovekovi prava.

 16. Centarot za ~ovekovi pravat treba da prezeme pogolema uloga vo promoviraweto na ~ovekovite prava. Ovaa uloga treba da se modelira preku sorabotka so zemjite-~lenki i so zajaknata programa na sovetodavni uslugi i tehni~ka pomo{. Postoe~kite dobrovolni fondovi treba zna~itelno da se zgolemat za ovie celi i treba da bidat upravuvani na poefikasen i koordinaran na~in. Site aktivnosti treba da sledat striktni i transparentni proektirani pravila za menaxment i redovni programi i treba da se vr{at periodi~ni evaluacii na proektot. Za ova cel, rezultatite od vakvite evaluacii i od drugi relevantni informacii treba da bidat redovno staveni na raspolagawe. Centarot, posebno, treba da organizira najmalku edna{ godi{no informativni sredbi otvoreni za site zemji-~lenki i organizacii direktno vklu~eni vo ovoie programi i proekti.

Prilagoduvawe i zajaknuvawe na ma{inerijata na

 Obedinetite nacii za ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i

 go pra{aweto za osnovawe na Visokiot komesarijat

 za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii

17. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potvrduva neophodnosta od kontinuirana adaptacija na ma{inerijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii kon sega{nive i idni potrebi vo promoviraweto i za{titata na ~ovekovite prava, prika`ano vo sega{nava Deklaracija i vo ramkite na balansiran i odr`liv razvoj za site lu|e. Posebno, organite za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii treba da ja usovr{at svojata koordiniranost, efikasnost i korisnost.

18. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava mu prepora~uva na Generalnoto sobranie, na svoeto 48-mo zasedanie, koga }e go ispituva izve{tajot na Konferencijata, da zapo~ne, poradi prioritetnosta, so razgleduvawena pra{aweto za osnovawe na Visokiot komesarijat za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii za promovirawe i za{tita na site ~ovekovi prava.

B. Ednakvost, dignitet i tolerancija

1. Rasizam, rasna diskriminacija, ksenofobija i drugi formi na netolerancija

19. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi smeta eliminacijata na rasizmot i rasnata diskriminacija, posebno vo nivnite institucionalizirani formi kako aparhejd ili koi rezultiraat od doktrinite na rasnata superiornost ili ekskluzivnost ili sovremenite formi i manifestacija na rasizmot, za primarna cel na me|unarodnata zaednica i na svetskata promotivna programa vo poleto na ~ovekovite prava. Telata na Obedinetite nacii i agencii treba da gi zasilat svoite napori za implementacija na takvata programa na akcija povrzana so tretata dekada na borbata protiv rasizmot i rasnata diskriminacija kako i posledovatelnite mandati za istata cel. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava silno apelira na me|unarodnata zaednica velikodu{no da u~estvuva so svoi pridonesi vo Fondot za Programata na dekadata za akcija na borba protiv rasizmot i rasnata diskriminacija.

20. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site vladi vedna{ da prezemat merki i da razvivaat silna politika za preventiva i borba protiv site formi i manifestacii na rasizam, ksenofobija, ili sli~na netolerancija, a po potreba preku donesuvawe na soodvetni zakoni, vklu~uvaj}i i kazneni merki, i preku osnovawe na nacionalni institucii za borba protiv takvite pojavi.

21. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja pozdravuva odlukata na Komisijata za ~ovekovi prava da nazna~i specijalen izvestuva~ za sovremenite formi na rasizam, rasna diskriminacija, ksenofobija i sli~na netolerancija. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka apelira do site dr`avi-~lenki na Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na rasna diskriminacija da razmislat za donesuvawe na deklaracijata od ~len 14 na Konvencijata.

22. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site vladi da prezemat soodvetni merki, soodvetno na svoite me|unarodni obvrski i so soodveten respekt za svoite pravni sistemi, za sprotivstavuvawe na netolerancijata i nasilstvoto zasnovano na religija ili uveruvawe, vklu~uvaj}i gi i praktikata na diskriminacija na `eni i zloupotrebata na religioznite mesta, priznavaj}i deka sekoj poedinec ima pravo na sloboda na mislewe, sovest, izrazuvawe i religija. Konferencijata isto taka gi pokanuva site dr`avi da gi primenat odredbite na Deklaracijata za eliminacija na site formi na netolerancija i na diskriminacija zasnovani na religija ili uveruvawe.

23. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potencira deka site lica, koi vr{at ili odobruvaat kriminalni dela povrzani so etni~ko ~istewe, se individualno i pravno odgovorni za takvite kr{ewa na ~ovekovite prava, i deka me|unarodnata zaednica treba da napravi sekakov napor da gi donese onie koi se pravno odgovorni za takvite nasilstva, pred pravdata.

 24. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site dr`avi da prezemat itni ~ekori, poedine~no i kolektivno, za borba protiv etni~koto ~istewe i za negovo brzo eliminiarwe. @rtvite na u`asnata praktika na etni~ko ~istewe imaat pravo na soodvetno i efikasno nadomestuvawe.

 2. Lica koi pripa|aat na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva

25. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja povikuva Komisijata za ~ovekovi prava da razgleda na~ini i sredstva za promocija i efektivna za{tita na licata koi pripa|aat na malcinstva kako {to e utvrdeno vo Deklaracijata za pravata na lica koi pripa|aat na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva. Vo ovoj kontekst, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go povikuva Centarot za ~ovekovi prava da dade, po barawe na zainteresiranite vladi i kako del od svojata programa na sovetodavni uslugi i tehni~ka pomo{, kvalifikuvana ekspertiza vo vrska so malcinskite pra{awa i ~ovekovite prava, kako i vo vrska so prevencijata i re{avaweto na sporovite, i da pomogne vo postoe~kite ili potencijalnite situacii vo koi se involvirani malcinstvata.

 26. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava urgira do site dr`avi i me|unarodnata zaednica da gi promoviraat i {titat pravata na pripadnicite na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva vo soglasnost so Deklaracijata za pravata na lica koi pripa|aat na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva.

27. Merkite koi treba da se prezemat, kade e potrebno, treba da go vklu~at olesnuvaweto na nivnata celosna participacija vo site aspekti na politi~kiot, ekonomskiot, socijalniot, religiozniot i kulturniot `ivot na op{testvoto i vo ekonomskiot napredok i razvoj na nivnata zemja.

Avtohtoni narodi

28. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja povikuva Rabotnata grupa za avtohtoni narodi pri Podgrupata za prevencija na diskriminacija i za{tita na malcinstvata da go zavr{i podgotvuvaweto na deklaracija za pravata na avtohotnite narodi na svojata 11-ta sednica.

29. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Komisijata za ~ovekovi prava da gi razgleda obnovata i a`uriraweto na mandatot na Rabotnata grupa za avtohtoni naselenija, po zavr{uvaweto na podgotovkata na deklaracija za pravata na avtohtonite narodi.

30. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka prepora~uva sovetodavnite uslugi i programite za tehni~ka pomo{ pri sistemot na Obedinetite nacii da odgovorat pozitivno na barawata na dr`avite za pomo{ koja bi bila od direktna korist za avtohtonite lu|e. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ponatamu prepora~uva da se obezbedat adekvatni ~ove~ki i finansiski resursi za Centarot za ~ovekovi prava vo sevkupnata ramka na jaknewe na aktivnostite na Centarot kako {to e planirano so ovoj dokument.

31. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava urgira do site dr`avi da obezbedat celosno i slobodno u~estvo na avtohtonite lu|e vo site aspekti na op{etstvoto, osobeno vo pra{awata koi se od interes za niv.

32. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Generalnoto sobranie da proklamira me|unarodna dekada na avtohtonite lu|e na svetot, a koja bi po~nala od janauri 1994 g., vklu~uvaj}i i programi orientirani kon akcija, za koi }e se odlu~uva vo sorabotka so avtohtonite lu|e. Za ovaa cel treba da bide osnovan soodveten dobrovolen fond. Vo ramkite na takvata dekada, treba da bide razgleda pra{aweto za osnovawe na postojan forum za avtohtoni lu|e pri Obedinetite nacii.

Rabotnici-migranti

33. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site dr`avi da ja garantiraat za{titata na ~ovekovite prava na site rabotnici-migranti i na nivnite semejstva.

34. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava smeta deka sozdavaweto na uslovi za neguvawe na pogolema harmonija i tolerancija me|u rabotnicite-migranti i drugiot del od op{etstvoto na dr`avata vo koja tie `iveat e od posebna va`nost.

 35. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi pokanuva dr`avite da ja razgledaat na mo`nosta za potpi{uvawe i ratifikuvawe, vo najskoro mo`no vreme, na Me|unarodnata konvencija za pravata na site rabotnici-migranti i na ~lenovite na nivnite semejstva.

3. Ednakviot status i ~ovekovite prava na `enite

36. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira na celosno i ednakvo u`ivawe na `enite na site ~ovekovi prava i ova da bide prioritet za vladite i za Obedinetite nacii. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka ja podvlekuva va`nosta na integracijata i celosnata participacija na `enite i kako instrumenti i korisnici vo razvojniot proces, i gi povtoruva celite, utvrdeni so globalna akcija, za `enite kon traen i ramnopraven razvoj definiran vo Deklaracijata za okolinata i razvojot i glava 24 od Agenda 2, usvoena od Konferencijata za okolina i razvoj na Obedinetite nacii (Rio de @aneiro, Brazil, 3-14 juni 1992 g.)

37. Ednakviot status na `enite i ~ovekovite prava na `enite mora da bidat integrirani vo glavnite tekovi na sistemskata aktivnost na Obedinetite nacii. Ovie pra{awa treba redovno i sistematski da bidat tretirani vo site relevantni tela i mehanizmi na Obedinetite nacii. Osobeno, treba da se prezemat ~ekori za zgolemuvawe na sorabotkata i za promovirawe ponatamo{na integracija na celite i zada~ite me|u Komisijata za statusot na `enite, Komisijata za ~ovekovi prava, Komitetot za eliminacija na diskriminacija protiv `enite, Razvojniot fond za `enite na Obedinetite nacii, Razvojnata programa na Obedinetite nacii, i ostanati agencii na Obedinetite nacii. Vo ovoj kontekst, treba da bide zajaknata sorabotkata i koordinacijata me|u Centarot za ~ovekovi prava i Direkcijata za unapreduavwe na `enite.

38. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava osobeno go potencira zna~eweto da se odi kon eliminirawe na nasilstvoto protiv `enite vo javniot i dr`avniot `ivot, eliminacijata na site formi na maltretirawe, eksploatacija i trgovija so `eni, eliminacijata na polovite predrasudi vo deleweto na pravdata i iskorenuvaweto na kakvi i da se konflikti koi mo`e da se pojavat me|u pravata na `enite i {tetnite efekti na nekoi tradicionalni i obi~ajni praktiki, kulturni predrasudi i religiozni ektremizmi. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go povikuva Generalnoto sobranie da ja usvoi nacrt-rezolucijata za nasilstvo protiv `enite i urgira do site dr`avi da se borat protiv nasilstvoto protiv `enite spored nejzinite odredbi. Kr{eweto na ~ovekovite prava na `enite vo situacii na vooru`en konflikt se kr{ewa na fundamentalnite principi na me|unarodnite ~ovekovi prava i humaniatrnoto pravo. Site nasilstva od ovoj tip, vklu~uvaj}i gi osobeno ubistvoto, sistematskoto siluvawe, seksualnata robija, i prisilnata bremenost, bart osobeno efikasen odgovor.

39. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava se zalaga za iskorenuvawe na site formi na diskriminacija protiv `enite, i otvoreni i skrieni. Obedinetite nacii treba da ja ohrabruvaat celta za univerzalna ratifikacija na site dr`avi na Konvencijata na eliminacija na site formi na diskriminacija protiv `enite do 2000 g. Na~ini i sredstva za tretirawe na osobeno golemiot broj na rezervi kon Konvencijata treba da bidat ohrabruvani. Me|u drugoto, Komitetot za eliminacija na diskriminacijata na `enite treba da prodol`i so svoeto razgleduvawe na rezervite kon Konvencijata. Se povikuvaat dr`avite da gi povle~at svoite rezervi koi se sprotivni na celite i zada~ite na Konvencijata ili koi se na drug na~in nekomapatibilni so me|unarodnoto dogovorno pravo.

40. Telata koi vr{at monitoring na dogovorite treba da gi ra{irat potrebnite informacii da im ovozmo`at na `enite pogolemo efektivno koristewe na postoe~kite proceduri na implementacija vo svoite nameri za celosno i ednakvo u`ivawe na ~ovekovite prava i nediskriminacijata. Treba da bidat usvoeni novi proceduri za jaknewe na implementacijata na naporite za ednakvost na `enite i ~ovekovite prava na `enite. Komisijata za statusot na `enite i Komitetot za eliminacija na diskriminacija protiv `enite treba {to poitno da ja ispitaat mo`nosta za voveduvawe na pravoto na peticija preku podgotvuvaweto na opcionalen protokol kon Konvencijata za eliminacija na site formi protiv `enite. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja pozdravuva odlukata na Komisijata za ~ovekovi prava za razgleduvawe imenuvawe na specijalen izvestuva~ za nasilstvo protiv `enite na svojata 50-ta sednica.

41. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja priznava va`nosta na u`ivaweto na `enite na najvisokite standardi na fizi~koto i mentalno zdravje preku celiot svojot `ivot. Vo kontekst na Svetskata konferencija za eliminacija na site formi na diskriminacija protiv `enite kako i Proklamacijata od Teheran od 1968 g., Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go potvrduva, vrz osnova na ednakvosta me|u ma`ite i `enite, pravoto na `enata na raspolo`iva i adekvatna zdravstvena gri`a i na naj{irok spektar na uslugi vo planiraweto na semejstvoto, kako i ednakov pristap na obrazovanie na site nivoa.

42. Dogovornite monitoring tela treba da go vklu~at statusot na `enite i na ~ovekovite prava na `enite vo svoite razgleduvawa i naodi, koristej}i se so podatoci specifi~ni za polot. Dr`avite treba da bidat ohrabruvani da davaat informacii za situacijata na `enite de jure i de fakto vo nivnite izve{tai do dogovornite monitoring tela. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava so zadovolstvo zabele`uva deka Komisijata za ~ovekovi prava ja usvoi na svojata 49-ta sednica rezolucijata 1993/46 od 8 mart 1993 g., a koja veli deka izvestuva~ite i rabotnite grupi vo poleto na ~ovekovite prava isto taka treba da bidat ohrabruvani da postapuvaat na vakov na~in. Treba isto taka da bidat prezemeni ~ekori od strana na Direkcijata za unapreduvawe na `enite vo sorabotka so telata na Obedinetite nacii, konkretno so Centarot za ~ovekovi prava, da se obezbedi aktivnostite za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii redovno da gi razgleduvaat povredite na ~ovekovite prava na `enite, vklu~uvaj}i i zloupotrebi specifi~ni za polot. Trebaa se ohrabri obukata za personal na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava i za humanitarna pomo{ da im pomaga da gi prepoznavaat i da se spravuvaat so zloupotrebite na ~ovekovite prava osobeno na `enite i da ja izvr{uvaat nivnata rabota bez polova predrasuda.

43. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site vladi i regionalni i me|unarodni organziacii da go olesnat pristapot na `enite na rakovodni funkcii i nivnoto pogolemo u~estvo vo procesot na donesuvawe odluki. Konferencijata gi ohrabruva ponatamo{nite ~ekori vo ramkite na Sekretarijatot na Obedinetite nacii da imenuva i promovira svoi ~lenovi od `enskiot perosnal vo sklad so Povelbata na Obedinetite nacii, i gi ohrabruva drugite glavni i pomo{ni tela na Obedinetite nacii da ja garantiraat participacijata na `enite pod ednakvi uslovi.

44. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja pozdravuva Svetskata konferencija za `enite koja treba da se odr`i vo Peking vo 1995 g. i apelira ~ovekovite prava na `enite da igraat va`na uloga vo nejzinata rabota, vo sklad so prioritetnite temi na Svetskata konferencija za `enite vo vrska so ednakvosta, razvojot i mirot.

4. Pravata na deteto

45. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go povtoruva principot na "Prviot povik za decata" i vo ovoj pogled ja podvlekuva va`nosta na glavnite nacionalni i me|unarodni obidi, osobeno onie na Fondot za deca na Obedinetite nacii za promocija na po~ituvawe na pravata na deteto na opstanok, za{tita, razvoj i participacija.

46. Treba da se prezemat merki da se realizira univerzalnata ratifikacija na Konvencijata na pravata na detoto do 1995 g. i na univerzalnoto potpi{uvawe na Svetskata deklaracija za opstanok, za{tita i razvoj na decata i Planot za akcija usvoeni od strana na Svetskiot samit za decata, kako i nivnata efektivna implementacija. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site dr`avi da gi povle~at svoite rezervi kon Konvencijata za pravata na deteto sprotivni na celite i zada~ite na Konvencijata ili na drug na~in sprotivni na me|unarodnoto dogovorno pravo.

47. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do site nacii da prezemat ~ekori do maksimum na nivnite rasplo`ivi resursi, so poddr{ka na me|unarodnata sorabotka, da se realiziraat celite na Planot za akcija na Svetskiot samit. Konferencijata gi povikuva dr`avite da ja integriraat Konvencijata za pravata na detoto vo nivnite nacionalni planovi za akcii. So pomo{ na ovie nacionalni planovi za akcija i preku me|unarodnite napori, poseben prioritet treba da se napravi vo pravec na namaluvawe na stapkata na smrtnost na bebiwata i na majkite, namaluvawe na stapkite na neishranetost i nepismenost i obezbeduvawe pristap na ~ista voda za piewe i na osnovno obrazovanie. Sekoga{ koga ima potreba, treba da se izgotvat nacionalni planovi za akcija za borba protiv u`asnite situacii koi se rezultat na prirodnite katastrofi i na vooru`enite konflikti i protiv ednakvo seriozniot problem na decata vo {to `iveat vo ekstremna siroma{tija.

48. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site dr`avi, so pomo{ na me|unarodnata sorabotka, da se spravat so akutniot problem na decata vo osobeno te{ki okolnosti. Treba aktivno da se borime protiv eksploatacija i zloupotreba na decata, vklu~uvaj}i go i tretiraweto na pri~inite za toa. Potrebni se efektivni merki za borba protiv ubistvoto na `enski bebiwa, {teten detski trud, prodavawe na deca i organi, detska prostitucija, detska pornogarfija, kako i drugi formi na seksualna zloupotreba.

49. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi poddr`uva site merki prezemeni od strana na Obedinetite nacii i na nejzinite specijalizirani agencii za obezbeduvawe efektivna za{tita i promocija na ~ovekovi prava na `enskoto dete. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site dr`avi da gi povle~at postoe~kite zakoni i regulativi i da gi otstranat obi~aite i praktikite koi gi diskriminiraat i pravat {teta na `enskoto dete.

50. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava dava silna poddr{ka na predlogot Generalniot sekretar da inicira studija za na~ini na za{tita na decata vo vooru`eni sudiri. Humanitarnite normi treba da bidat implementirani i merki prezemeni za za{tita i olesnuvawe na pomo{ta na decata vo voenite zoni. Merkite treba da vklu~at za{tita na deca od upotreba na site oru`ja na vojnata, posebno antipe{adiskite mini. Potrebata za doponitelna gri`a i rehabilitacija na deceta traumatizirani od vojnata mora itno da bide razgledana. Konferencijata go povikuva Komitetot za pravata na deteto da go prou~i pra{aweto na podignuvawe na minimalnata starost pri regrutirawe vo vooru`enite sili.

51. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva pra{awata povrzani so ~ovekovite prava i situacijata so decata da bide redovno razgleduvana i nadgleduvana od site relevantni tela i mehanizmi na sistemot na Obedinetite nacii i od telata za monitoring na specijaliziranite agencii vo sklad so nivnite mandati.

52. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potvrduva va`nata uloga koja ja imaat nevladinite organizacii vo efikasnata implementacija na site instrumenti na ~ovekovite prava i, posebno, na Konvencijata za pravata na deteto.

53. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva na Komitetot za pravata da deteto, so pomo{ na Centarot za ~ovekovi prava, da mu bide ovozmo`eno ekspeditivno i efektivno da go ostvaruva svojot mandat, posebno poradi nevoobi~aeniot stepen na ratifikacija i posledovatelno podnesuvawe na izve{taite za dr`avite.

5. Sloboda od tortura

54. Svetskata konferencija za ~ovekovite prava ja pozdravuva ratifikacijata od strana na mnogu dr`avi-~lenki na Konvencijata protiv tortura i drugo svirepo, ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe i se zalaga za nejzina brza ratifikacija od site drugi zemji-~lenki.

55. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava naglasuva deka edno od najsvirepite povredi na ~ovekovoto dostoinstvo e aktot na tortura, ~ij rezultat go uni{tuva dignitetot i ja namaluva sposobnosta na `rtvite da prodol`at so svoite `ivoti i nivnite aktivnosti.

56. Svetskata konferencija za ~ovekovite prava potvrduva deka, spored pravoto za ~ovekovite prava i me|unarodnoto humanitarno pravo, slobodata od tortura e pravo koe mora da bide za{titeno vo site okolnosti, vklu~uvaj}i i vo vreme na interni i me|unarodni nemiri ili vooru`eni konflikti.

57. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava zatoa gi povikuva site dr`avi da stavat itno kraj na praktikata na tortura i da go iskorenat ova zlo zasekoga{ preku celosna implementacija na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, kako i relevantite konvencii i, kade e potrebno, jaknewe na postojnite mehanizmi. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site dr`avi da sorabotuvaat celosno so specijalniot izvestuva~ po pra{aweto za tortura vo ispolnuvaweto na negoviot mandat.

58. Specijalno vimanie treba da se napravi za da se obezbedi univerzalno po~ituvawe i efektivna implementacija na Principite na medicinskata etika, relevantni za ulogata na zdravstveniot personal, posebno doktorite, vo za{tita na zatvorenicite i pritvorenite lica od tortura i drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii.

59. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potencira va`nosta na ponatamo{na konkretna akcija vo ramkite na Obedinetite nacii. Davaweto na potrebnite resursi za ovaa cel treba da bide vrven prioritet, me|u drugoto, preku dopolnitelni donacii do Dobrovolniot fond za `rtvite na tortura pri Obedinetite nacii.

60. Dr`avite treba da gi ukinat zakonite koi vodat kon nekaznuvawe na tie koi se odgovorni za seriozni kr{ewa na ~ovekovite prava kako {to e torturata, i sudski da gi gonat takvite kr{ewa, davaj}i taka solidna osnova za vladeewe na pravoto.

61. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka obidite da se iskoreni torturata treba, prvo i najpove}e, da se koncentriraat na prevencija i zatoa povikuva za skore{no usvojuvawe na opcionalen protokol kon Konvencijata protiv tortura i drugo surovo, nehumano i poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, koj predviduva preventiven sistem na redovni poseti na mestata na pritvor.

Nasilni is~eznuvawa

62. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava, pozdravuvaj}i go usvojuvaweto od strana na Generalnoto sobranie na Deklaracijata za za{tita na site lica od nasilno is~eznuvawe, gi povikuva site dr`avi da prezemat efektivni zakonodavni, administrativni, sudski i drugi merki za prevencija, okon~uvawe i kaznuvawe na dela na nasilni is~eznuvawa. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka dol`nost e na site dr`avi, vo site okolnosti, da sprovedat istragi sekoga{ koga ima pri~ina da se veruva deka se slu~ilo nasilno is~eznuvawe na teritorija pod nivnta jurisdikcija i, ako se potvrdat somnevawata, sudski da gi gonat storitelite.

6. Pravata na hendikepiranite

63. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka site ~ovekovi prava i osnovni slobodi se univrzalni, pa taka bez rezervi gi vklu~uvaat hendikepiranite. Sekoe lice e rodeno ramnopravno i gi ima istite prava na `ivot i blagosostojba, obrazovanie i rabota, nezavisen `ivot i aktivna participacija vo site aspekti na op{testvoto. Sekakva direktna diskriminacija ili drug diskriminatorski tretman na hendikepirano lice, spored toa pretstavuva kr{ewe na negovite/nejzinite prava. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva vladite, kade e potrebno, da usvojat ili da gi usoglasat zakonite za da obezbedat pristap na ovie i na drugi prava na hendikepiranite.

64. Mestoto na hendikepiranite e nasekade. Na hendikepiranite treba da im se garantira ednakva {ansa preku eliminicijata na site op{testveno postaveni barieri, bez razlika dali se fizi~ki, finansiski, socijalni ili psiholo{ki, koi ja isklu~uvaat ili ograni~uvaat celosnata participacija vo op{testvoto.

65. Povikuvaj}i se na Svetskata programa na akcija za hendikepiranite usvoena od strana na Generalnoto sobranie na negovata 37-ma sednica, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do Generalnoto sobranie i Ekonomsko-socijalniot sovet da gi usvojat nacrt-standardnite pravila za davawe ednakvi {ansi na hendikepiranite, na svoite sredbi vo 1993 g.

V. Sorabotka, razvoj i jaknewe na ~ovekovite prava

66. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva prioritet da se dade na nacionalna i me|unarodna demokratrija, razvoj i ~ovekovi prava.

67. Poseben akcent treba da se dade na merkite za pomagawe i gradewe na institucii koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava, jakneweto na pluralnoto civilno op{testvo i za{titata na grupi za koi se smeta deka se ranlivi. Vo ovoj kontekst, od posebna va`nost e pomo{ta koja se dava po barawe na vladite za vodewe na slobodni i fer izbori, vklu~uvaj}i pomo{ vo aspektite na ~ovekovite prava pri izborite i javno informiarwe za izborite. Ednakvo va`na e i pomo{ta koja treba da se dade za jaknewe na vladeewe na pravoto, promocijata na slobodata na izrazuvaweto i deleweto pravda, i za vistinskata i efektivna participacija na lu|eto vo procesot na donesuvawe odluki.

68. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja potencira potrebata za implementacija na zasileni sovetodavni uslugi i aktivnosti na tehni~ka pomo{ od strana na Centarot za ~ovekovi prava. Centarot treba da im ovozmo`i, na nivno barawe, pomo{ na dr`avite za specifi~ni pra{awa za ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i podgotvuvawe na izve{tai spored dogovorite za ~ovekovi prava, kako i implementacija na koherentni i seopfatni planovi na akcija za promocija i za{tita na ~ovekovite prava. Jakneweto na instituciite na ~ovekovite prava i demokratijata, pravnata za{tita na ~ovekovite prava, obuka na slu`benici i drugi, {iroko zasnovano obrazovanie i javno informiarwe koi imaat za cel promovirawe na po~ituvaweto na ~ovekoviote prava, treba da bidat dostapni kako komponenti na ovie programi.

69. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava silno prepora~uva pri Obedinetite nacii da se vospostavi edna seopfatna programa za da im se pomogne na dr`avite vo gradeweto i jakneweto na adekvatnite nacionalni strukturi koi imaat direktno vlijanie vrz sevkupnoto po~ituvawe na ~ovekovite prava i odr`uvaweto na vladeeweto na pravoto. Takvata programa koja }e bide koordinirana od Cenatrot za ~ovekovi prava, treba da mo`e da dade, po barawe na zainteresiranite vladi, tehni~ka i finanska pomo{ na nacionalnite proekti vo reformiraweto na kaznenite i zatvorskite ustanovi, obrazovanieto i obukata na pravnici, sudii i slu`bite za bezbednost vo poleto na ~ovekovi prava, i vo koe i da e drugo pole relevantno za dobroto funkcionirawe na vladeweto na pravoto. So ovaa programa treba da im se ovozmo`i na dra`avite pomo{ za implementacija na planovite na akcija za promocijata i za{titata na ~ovekovite prava.

70. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava bara od Generalniot sekretar na Obedinetite nacii da dade predlozi go Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, koi sodr`at alternativi za osnovaweto, strukturata, operativnite modaliteti i finansirawe na predlo`enite programi.

71. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva sekoja dr`ava da ja razgleda po`elnosta na podgotvuvawe na plan na akcija preku identifikacija na ~ekori koi bi ja podobrile promocijata i za{titata na ~ovekovite prava.

72. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava potvrduva deka univerzalnoto i neotu|ivo pravo na razvoj, kako {to e utvrdeno vo Deklaracijata za pravoto na razvoj, mora da bide implemetirano i realizirano. Vo ovoj kontekst, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava go pozdravuva imenuvaweto od strana na Komisijata za ~ovekovi prava, na tematska rabotna grupa za pravoto na razvoj i apelira Rabotnata grupa, vo konsultacija i sorabotka so drugite tela i agencii na sistemot na Obedinetite nacii, itno da formulira seopfatni i efektivni merki za eliminirawe na pre~kite za implementacija i realizacija na Deklaracijata na pravo na razvoj koi }e bidat itno razgledani od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, i da prepora~a na~ini i sredstva za realizirawe na pravoto na ravoj od strana na site dr`avi.

73. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva na nevladinite i drugi lokalni organizacii, koi se aktivni vo razvivaweto na ~ovekovite prava, da im se ovozmo`i da igraat glavna uloga na nacionalno i me|unarodno nivo vo diskusiite, aktivnostite i implementacijata koja se odnesuva na pravoto na razvoj i, vo sorabotka so vladite, vo site relevantni aspekti na razvojnata sorabotka.

74. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do vladite, kompetentnite agencii i institucii da gi zgolemat zna~itelno resursite pooveteni na gradewe pravni sistemi koi dobro funkcioniraat i koi mo`at da gi {titat ~ovekovite prava, i na nacionalni insitucii koi rabotat na ova pole. U~esnicite vo poleto na razvojnata sorabotka treba da ja imaat predvid zaedni~ki pottiknuva~kata vrska me|u razvojot, demokratijata i ~ovekovote prava. Sorabotkata treba da se zasnova vrz dijalog i transparentnost. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka povikuva za osnovawe na seopfatni programi, vklu~uvaj}i i resursni banki na informacii i eksperti koi se odnesuvaat na jaknewe na vladeewe na pravoto i na demokratskite institucii.

75. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja ohrabruva Komisijata za ~ovekovi prava, vo sorabotka so Komitetot za ekonomski, socijalni i kulturni prava, da prodol`i so razgleduvaweto na fakultativni protokoli kon Me|unarodniot pakt za ekonomski. socijalni i kulturni prava.

76. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva da se obezbedat pove}e sredstva za jaknewe ili osnovawe na regionalni aran`mani za promocija i za{tita na ~ovekovite prava pod programite na sovetodavni uslugi i tehni~ka pomo{ na Centarot za ~ovekovi prava. Dr`avite se pottiknuvaat da barat pomo{ za takvite celi kako regionalnite i subregionalnite rabotilnici, seminari i razmena na informacii, koi se dizajnirani da gi zasilat regionalnite aran`mani za promocija i za{tita na ~ovekovite prava, vo sklad so univrzalnite standardi na ~ovekovi prava sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovite prava.

77. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi poddr`uva site merki na Obedinetite nacii i nejzinite specijalizirani agencii vo obezbeduvaweto efektivna promocija i za{tita na sindikalnite prava, kako {to e predvideno vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava i vo drugi relevantni me|unarodni instrumenti. Gi povikuva site dr`avi celosno da se pridr`uvaat kon svoite obvrski vo ovoj pogled koi se sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti.

G. Obrzovanie za ~ovekovite prava

78. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi smeta obrazovanieto, obukata i informiraweto za ~ovekovite prava bitni za unapreduvaweto i ostvaruavweto na stabilni i harmoni~ni odnosi me|u zaednicite i za pottiknuvawe na zaemno razbirawe, tolerancija i mir.

79. Dr`avite treba da pravat napori da ja iskorenat nepismenosta i treba da go naso~uvaat obrazovanieto kon celosen razvoj na humana li~nost i kon jaknewe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gi povikuva site dr`avi i institucii da gi vklu~at ~ovekovite prava, humanitarnoto pravo, demokratijata i vladeeweto na pravoto kako predmeti vo nastavnite programi vo site obrazovni institucii vo formalni i neformalni ambienti.

80. Obrazovanieto za ~ovekovite prava treba da sodr`i mir, demokratija, razvoj i socijalna pravda, kako {to se utvrdeni vo me|unarodnite i regionalni instrumenti za ~ovekovi prava, za da se postigne zaedni~ko razbirawe i svest, a so cel za jaknewe na univerzlanata zalo`ba za ~ovekovite prava.

 81. Zemaj}i go predvid Svetskiot plan na akcija na obrazovanie za ~ovekovite prava i demokratijata, usvoen vo mart 1993 g., od strana na Me|unarodniot kongres za obrazovanie za ~ovekovite prava i demokratijata na Organizacijata za obrazovanie, nauka i kultura na Obedinetite nacii i drugite instrumenti za ~ovekovi prava, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva dr`avite da razvivaat konkretni programi i strategii za obezbeduvawe na naj{irokoto obrazovanie za ~ovekovite prava i {irewe na javni informacii, imaj}i gi posebno predvid potrebite za ~ovekovi prava na `enite.

82. Vladite, so pomo{ na me|uvladinite organizacii, nacionalnite institucii i nevladinite organizacii, treba da promoviraat zgolemena svest za ~ovekovite prava i zaemna tolerancija. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja podvlekuva va`nosta na jaknewe na Svetskata javna informativna kampawa za ~ovekovi prava realizirana od strana na Obedinetite nacii. Tie treba da iniciraat i da podr`uvaat obrazovanie za ~ovekovite prava i da prezemaat efektivno {irewe na javni informacii vo ova pole. Sovetodavnite uslugi i programite za tehni~kata pomo{ na sistemot na Obedinetite nacii treba da mo`at da odgovorat vedna{ na barawata od dr`avite za aktivnosti vo obrazovanieto i obukata vo poleto na ~ovekovite prava, kako i specijalno obrazovanie vo vrska so standardi kako {to se sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava i vo humanitarnoto pravo i nivnata aplikacija za specijalni grupi kako voenite sili, bezbednosnite slu`bi, policijata i zdravstvenata struka. Treba da se razgleda mo`nosta za proglasuvawe naekada na Obedinetite nacii za obrazovanie vo ~ovekovite prava, za promovirawe, pottiknuvawe i fokusirawe na ovie obrazovni aktivnosti.

D. Implemenatcija i monitoring metodi

83. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do vladite da gi inkorporiraat standardite koi {to se sodr`ani vo me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, vo doma{nite zakoni i da gi jaknat nacionalnite strukturi, institucii i op{testveni tela koi imaat uloga vo promocijata i zapazuvaweto na ~ovekovite prava.

84. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva zasiluvawe na aktivnostite i programite na Obedinetite nacii za pomo{ na dr`avite koi sakaat da osnovaat ili da gi zajaknat svoite nacionalni institucii za pottknuvawe i za{tita na ~ovekovite prava.

85. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava isto taka go poddr`uva jakneweto na sorabotkata me|u nacionalnite institucii za unapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava, posebno preku razmeni na informacii i iskustva, kako i sorabotka so regionalnite organizacii na Obedinetite nacii.

86. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava silno prepora~uva od ovoj aspekt, pretstavnicite na nacionalnite institucii za undapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava da se sobiraat na periodi~ni sredbi pod pokrovitelstvo na Centarot za ~ovekovi prava za razgleduvawe na~ini i sredstva za podobruvawe na nivnite mehanizmi i spodeluvawe iskustva.

87. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva na dogovornite tela za ~ovekovi prava, na sredbite na pretsedava~ite na dogovornite tela i na sredbite na dr`avite-~lenki i natamu da prodol`at so prezemawe ~ekori ~ija cel e koordiniarwe na mnogukratnite izvestuva~ki barawa i nasoki za podgotvuvawe na izve{taite na dr`avite po soodvetnite konvencii za ~ovekovi prava i da ja razgledaat sugestijata deka podnesuvaweto na eden seopfaten izve{taj za dogovornite obvrski prezemni od strana na sekoja dr`ava bi gi napravilo ovie proceduri poefektivni i bi go zgolemilo nivnoto vlijanie.

88. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva dr`avite-~lenki na me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava, Generalnoto sobranie i Ekonomsko-socijalniot sovet da go razgleduvaat prou~uvaweto na postoe~kite dogovorni tela za ~ovekovi prava i raznite tematski mehanizmi i proceduri, so cel unapreduvawe pogolema efikasnost i efektivnost preku podobra koordinacija na raznite tela, mehanizmi i proceduri, zemaj}i ja predvid potrebata da se odbegnuva neotrebnoto duplirawe i preklopuvawe na nivnite mandati i zada~i.

89. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva kontinuirana rabota za podobruvawe na funkcionirawe, vklu~itelno na monitoring zada~ite, na dogovornite tela, zemaj}i gi predvid mnogukratnite predlozi napraveni vo ovoj kontekst, posebno onie od strana na samite dogovorni tela i od sredbite na pretsedava~ite na dogovornite tela. Sestraniot nacionalen pristap napraven od strana na Komitetot za prava na deteto treba isto taka da bide poddr`an.

90. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva dr`avite-~lenki vo dogovorite za ~ovekovi prava da go razgledat prifa}aweto na site raspolo`ivi opcionalni proceduri za dostavuvawe na individualni obra}awa.

91. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava gleda so zagri`enost na pra{aweto na nekaznuvawe na storitelite na prekr{uvawata na ~ovekovi prava i gi poddr`uva obidite na Komisijata za ~ovekovi prava i Potkomisijata za prevencija na diskriminacija i za{tita na malcinstva da gi razledaat site aspekti na ova pra{awe.

92. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Komisijata za ~ovekovi prava da ja razgleda mo`nosta za podobra implementacija na postoe~kite instrumenti za ~ovekovi prava na me|unaroden i regionalen plan i ja pottiknuva Me|unarodnata pravna komisija da prodol`i so svojata rabota vo vrska so me|unaroden krivi~en sud.

93. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava apelira do dr`avite, koi se u{te ne go storile toa, da pristapat kon @enevskata konvencija od 12 avgust 1949 g. i nejzinite Protokoli i da gi prezemat site soodvetni nacionalni merki, vklu~itelno i zakonodavnite, za nivnata celosna implementacija.

94. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva brzo zavr{uvawe i usvojuvawe na nacrt-deklaracijata za pravo i odgovornost na poedinci, grupi i op{testveni tela za unapreduvawe i za{tita na univerzalno priznatite ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi.

95. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ja podvlekuva va`nosta od za~uvuvawe i jaknewe na sistemot na specijalni proceduri, izvestuva~i, pretstavnici, eksperti i rabotni grupi na Komisijata za ~ovekovi prava i na Potkomisijata za prevencija na diskriminacija i za{tita na malcinstvata, za da im se ovozmo`i da gi ispolnuvaat svoite mandati vo site zemji niz celiot svet, snabduvaj}i gi so potrebnite ~ovekovi i finansiski resursi. Treba da se ovozmo`at proceduri i mehanizmi za usoglasuavwe i racionalizacija na nivnata rabota preku periodi~ni sredbi. Se bara od site dr`avi da sorabotuvaat celosno so ovie proceduri i mehanizmi.

96. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Obedinetite nacii da prezemat poaktivna uloga vo unapreduvaweto i za{titata na ~ovekovite prava vo obezbeduvaweto celosno po~ituvawe na me|unarodnoto humanitarno pravo vo site situacii na vooru`en sudir, vo soglasnost so celite i principite na Povelbata na Obedinetite nacii.

97. Potvrduvaj}i ja va`nata uloga na komponentite na ~ovekovite prava vo specifi~nite aran`mani koi se odnesuvaat na nekoi mirovni operacii na Obedinetite nacii, Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Generalniot sekretar da gi zeme predvid izvestuvaweto, iskustvoto i sposobnostite na Centarot za ~ovekovi prava i mehanizmite za ~ovekovi prava, vo sklad so Povelbata na Obedientite nacii.

98. So cel da se zasili u`ivaweto na ekonomskite, socijalni i kulturni prava, treba da se razgleduvaat opredeleni dopolnitelni pristapi, kako sistemot na indikatori za merewe na napredokot vo realizacijata na pravata utvrdeni vo Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Mora da postoi usoglasen napor za obezbeduvawe na ekonomskite, socijalni i kulturni prava, na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo.

\. Kontinuitet na Svetskata konferencija za ~ovekovi prava

99. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava prepora~uva Generalnoto sobranie, Komisijata za ~ovekovi prava i drugi tela i agencii na sistemot na Obedinetite nacii koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava da razgleduvaat na~ini i sredstva za celosna implementacija, bez odlagawe, na preporakite sodr`eni vo ovaa Deklaracija, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za objavuvawe na dekada za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava ponatamu prepora~uva Komisijata za ~ovekovi prava godi{no da go razgleduva napredokot kon ovaa cel.

100. Svetskata konferencija za ~ovekovi prava bara od Generalniot sekretar, po povod 50 godini od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, da gi pokani site dr`avi, site tela, i agencii na sistemot na Obedinetite nacii koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava, da go izvestat za napredokot napraven vo implementacijata na ovaa Deklaracija, i da podnesat izve{taj do Generalnoto sobranie na negovata 53-ta sednica, preku Komisijata za ~ovekovi prava i Ekonomsko-socijalniot sovet. Isto taka, regionalnite, i, kade e soodvetno, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava, kako i nevladinite organizacii, mo`e da gi prezentiraat svoite stavovi do Generalniot sekretar za napredokot napraven vo implementacijata na ovaa Deklaracija. Posebno vnimanie treba da se dade na vrednuvaweto na napredokot kon celta na univerzalna ratifikacija na me|unarodnite dogovori i protokoli za ~ovekovite prava usvoeni vo ramkite na sistemot na Obedinetite nacii.